Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pohod prek Grla (2429 m) je uspel

Železar (1983): Alpinistični odsek Jesenice je v soboto, 8. oktobra, organiziral spominsko turo Mojstrana — bivak II — Veliki oltar (2621 m) — Grlo — bivak III —Martuljek.

Tura je bila posvečena spominu na gorskega reševalca in alpinista Andreja Moreta-Gandija, ki je od 12. do 14. oktobra 1944 uspel s prvo četo prvega bataljona Jeseniško-bohinjskega odreda prečiti ta prelaz z 2429 m nadmorske višine in v sestopu premagati smer II. težavnostne stopnje.

Zbiramo se na avtobusni postaji na Jesenicah. Najprej me je strah, da ne bo nikogar; kmalu pa me je strah, da nas bo preveč. Ko se v Mojstrani končno preštejemo, nas je enajst. Razdelimo se v dve skupini. Benija pošljem skupaj s tečajniki naprej. Na Veliki Oltar se bodo povzpeli po grapi in po grebenu, ostali pa gremo po normalnem pristopu.
Ob 8.30 krenemo s Poldove planine v Vratih. Po lovski stezi prečimo v grapo
Rdečega potoka in po njej nadaljujemo pohod prek skoka do jesensko pobarvanega macesnovega gozda pod Malim Matterhornom.
Vreme ne obeta nič posebnega. Na nasprotni strani doline se v Cmir in Rjavino
zaletavajo temni'oblaki. Kljub temu napredujemo v strmino. Če se bo u lilo, se še vedno lahko brez problemov vrnemo, samo pošteno mokri bomo. V takem razpoloženju dosežemo bivak II.
Še nekaj sto metrov je lažje poti prek zamegljenih Jezer. Za hip se megle razgrnejo, samo toliko, da ujamemo pogled na vzhodno ostenje Rokavov. V kotu med Visokim Rokavom in Velikim Oltarjem opazimo štiri pike. Beni, Marjan, Andrej in Klemen so že premagali najtežji, vstopni raztežaj in sedaj hitijo proti škrbini. Živopisane barve plezalne opreme se lepo odražajo v poznojesenski belini skale.
Nato so pred nami samo še skale. Kamini in poči nas vodijo navzgor proti grebenu, kjer nas čaka lažji svet za prečenje proti prelazu. Pogled proti Martuljku sprejmemo z različnimi občutki. Nekateri vajeno skrivamo strah pred neznankami, ki jih skriva zamegljena globina, ki se končuje z umazanosivimi ledenimi ploskvami, s katerimi je pokrita krnica pod Malim Oltarjem, ostali pa ...
Ura je nekje okoli poldneva. Čas nam dopušča še »skok« na Veliki Oltar. Prav
na vrhu se sestanemo z Benijevo grupo, ki je uspešno opravila vzpon po grapi
med Rokavom in Oltarjem (III/I—II, 400 m). Tudi megle se zopet za hip razkadijo. Občudujemo ta divji gorski svet: Cigare in stena Škrlatice, globoko spodaj Velika Dnina in tam proti zahodu se v vršnih meliščih Velike martuljške Ponce (2592 m) zarisuje sled normalnega pristopa. Prejšnji teden smo bili s plezalno šolo na njej. Dež še »ni imel časa«, da bi spral naše sledove.
Pa nimamo več časa za daljše razgledovanje. Ključno mesto ture; sestop preko Grla, nas še čaka. Beni pripravi sidrišče. Trije klini čepijo v skali. En klin je nujno potreben, drugi je za rezervo, tretji pa za vsak primer. Nasmehnemo se tej razlagi. Safety first, (najprej varnost) kot pravijo Angleži.

Nato začnemo s spustom. Prvega pohodnika navežemo na vrv in ga s spremstvom spustimo šestdeset metrov navzdol na gruščnato teraso v sredini stene. Ob napeti vrvi mu sledijo še vsi ostali. Med spustom se prožijo kamniti plazovi. Dobro smo organizirani in razporejeni po steni, tako da kamenje leti v prazno — mimo pohodnikov. Lažji del v sredini stene splezamo brez varovanja in šele za zadnji spust je zopet potrebna napeta vrv.

Na hitro zvita vrv po prvem spustu se zameša v čudovito »solato«. Z Benijem na hitro napraviva tekmovanje v zmerjanju — zmagam.
Robna poč omogoči varno prečenje do krnice. Nad nami se sedaj boči ostenje Široke peči s črnordečimi, krušljivimi previsi in razi. Pod to divjo in težko steno sestopamo po meliščih proti Trem macesnom.
Po deveturnem neprekinjenem pohodu si privoščimo daljši odmor. Še nekaj metrov zoprnega skrotja do lovske stezice in alpinistični del pohoda je zaključen.
Stezica vodi navzdol Za Ak. Tu se ločimo. Nekateri hitijo na avtobus, ostali pa še nekaj časa posedamo v tej čudoviti krnici.
Skupaj z večernim mrakom tudi mi dospemo v Martuljek.

D. Praprotnik
Železar, 13. oktober 1983

   Železar

 

 13.10.1983

Jlib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti