Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za in proti gozdni cesti od Jasne do Martuljka

   Železar

 

 22.09.1983

Jlib.si

četrtek, 22. september 1983, ob 20:56, Boris Štupar, ogledov: 905

Železar (1983): Gozdno gospodarstvo Bled oziroma njene temeljne organizacije si prizadevajo, da bi omogočile mehanizirano spravilo lesa iz gozdov, zato vsa povojna leta gradijo številne gozdne ceste po ravninskih, še bolj pa po goratih predelih pogozdenih površin.

Tako so v Gornjesavski dolini speljali toliko in takšnih gozdnih cest in poti, da se po njih skoraj da priti od Korenskega sedla do pod Stola.
Na senčni strani Julijcev pa po z gozdom poraslih pobočjih gozdnih poti sploh ni bilo. Na mnogih krajih so zato posekan les celo »gonili«, pri tem pa je seveda izgubil svojo vrednost. Da bi se stanje izboljšalo, je predvideno, da se zgradi gozdna cesta od Jasne v Kranjski Gore proti Martuljku, kjer naj bi se končala nad zgornjim delom smučišča v Gozdu. Dobra polovica dolžine te ceste (do Tofovega grabna v Logu) je že nared. V Jasni se odcepi na levi strani v smeri proti Vršiču, in sicer takoj za mostom, ki vodi prek Pišence, ki je napeljana na elektrarno. Ta razmeroma ozka pot na začetku služi za dostop k številnim hišicam in domovom, ki so jih tu zgradili po vojni. Cesta se od začetka najprej usmeri proti Eriki, nato pa zavije nazaj nad Trebež v Kranjski gori in nato teče približno sredi pobočja pod Kurjim vrhom proti Logu.

Ni bilo slišati, da bi lastniki gozdov imeli kakšne posebne pripombe ali bili celo nasprotniki gradnje na dosedanji trasi. Spravilo lesa po njej bo lažje in ugodnejše, kot je bilo doslej po nekdanjih kolovozih, ki so jih vzdrževali lastniki in ki jim jih je vsako leto več ali manj podirala meteorna voda. Nekateri so se sicer pritožili, da v Tofovem grabnu nekdo od lastnikov preveč po svoje ureja in kvari pota, tako da je drugim odvoz otežkočen. To se bo seveda s časom uneslo, saj bo moral vsak skrbeti, da bosta cesta in pot za odvoz čim bolj uporabni za vse.
Torej več kot polovica gozdne poti je v grobem gotove, kaj pa druga polovica? Jože Robič iz Gozda, lastnik zadnje parcele, ki sega že na Martuljk, je povedal, da je trasa za drugi del tudi že določena. Lastniki gozdov, kjer bo tekla cesta, so prejeli obvestita za potreben posek, kar so tudi storili. K o sej e trasa načrtovala, so vsem dali v podpis soglasje za graditev ceste po njihovem gozdu. Večina od njih je to podpisala, je potrdil Jože Robič, ne pod pritiskom, pač pa po njegovem mnenju od strahu, da ne bi kasneje imeli težav pri odkazu lesa za drva in za druge namene.
Lastnica gozda, kjer je cesta v Tofovem grabnu že narejena, pa je dejala, da so bili prepričani, da bo cesta tekla više kar bi bilo bolje za spravilo lesa. Že omenjeni govornik pa je menil, da se bo z gradnjo ceste čez Tofov graben ob deževju sprožil pesek in zasul travnike in njive lastnikov v Logu. Ta je že večkrat nagajal nekdanji železniški progi, ki je potekala tod. Meni tudi, da je treba ob cesti narediti vsa zavarovanja, boji pa se, da bo s cesto okrnjena narava. Z avtomobili bo, ko bo cesta narejena, možno priti malo pred Martuljk. To pa je proti prizadevanjem za varstvo narave. Imenovani je o tem obvestil tudi Planinsko zvezo Slovenije, od koder so mu odgovorili, da bodo proti cesti, ki bo »razdevičila« Martuljk. Enak odgovor je dobil tudi od Zavoda Triglavski park, kjer so pripomnili, da jim je zadeva znana in da cesta ne prekorači zaščitene meje in da so zato dali soglasje k njeni graditvi.

Ob vsej tej problematiki pa človek dobi občutek, da lastniki gozdov iz Gozda menijo, da bodo morali svoj les voziti poprečno po 8 km dalj kot sedaj, ko so ga po kmečkih poteh po pobočju pripeljali v vas Gozd. Po cesti bodo morali iti namreč do več kot 5 km oddaljene Jasne, od tod pa po dolini zopet nazaj. Za vse vsekakor nikoli ni vse prav. Tako je tudi v tem primeru. Vsekakor pa je cesta pridobitev. Ob tem pa je treba reči, da z njenim vzhodnim koncem ne bo smela tako daleč, da bi razvrednotila edinstvene naravne lepote Martuljka in da bo treba ob cesti narediti vsa potrebna zavarovanja proti eroziji. To se seveda prvi dan gradnje ne da, prepričani pa smo, da se bo to postopoma uredilo.
Menimo, kot je rekel tudi Jože Robič, da bi bilo veliko manj razburjenja, če bi graditelj o tem obvestil javnost in tukajšnje prebivalce seznanil o trasi in namenu gradnje te gozdne ceste. Upajmo, da smo s tem sestavkom k temu nekaj prispevali in da bo cesta narejena v zadovoljstvo vseh..

B. B.
Železar, 22. september 1983

eXTReMe Tracker