Železar (1983) - Janko Rabič: Na Zasipski planini v znani triglavski dolini Krma so se v nedeljo, 18. septembra, zbrali številni planinci in drugi ljubitelji gora na 15. dnevu planincev, vsakoletnem prikazu naše najbolj množične športno-rekreativne organizacije pri nas.
Krma tokrat ni bila slučajno izbrana. Ob letošnjem jubileju 90-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, so se v neposredni bližini očaka Triglava, ki je neločljivo povezan z najbolj usodnimi zgodovinskimi trenutki razvoja planinstva, zbrali planinci na svojem 15. zboru, po tem, ko so v soboto na Kredarici odprli prenovljen Triglavski dom. Srečanje planincev v Krmi je ponovno potrdilo moč planinske organizacije, ki ima danes že več kot 100 tisoč članov.
Nedeljske udeležence je dolina Krme pozdravila v lepem sončnem vremenu, ponujala je enkratne poglede na okoliške vrhove. Med tisoči planincev so bili tudi nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij, med njimi predsednik CK ZKS Andrej Marinc, Pepca Kardelj, predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, častni predsednik Zveze dr. Miha Potočnik, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice in drugi. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Planinskega društva Javornik-Koroška Bela Marjan Beg, slavnostni govornik pa je bil predsednik telesno-kulturne skupnosti Slovenije Tone Florjančič.
V nadaljevanju so na prapor Planinske zveze Slovenije, katerega so razvili ob letošnjem jubileju, pripeli spominske trakove. V kulturnem programu so sodelovali pihalni orkester Jeseniških železarjev, vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica, recitatorji amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic in folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana.
Letošnji dan planincev je bil pravzaprav jubilejni, petnajsti po vrsti. Že leta 1968 je vznikla zamisel o teh srečanjih, ki so od vsega začetka imela namen uresničevati naloge planincev v okviru splošnega ljudskega, odpora in družbene samozaščite, saj so tudi planinci pomemben člen v verigi obrambnih priprav delovnih ljudi in občanov. Srečanja so se začela na Bavškem Grintovcu in zatem nadaljevala na Prtovču oziroma Ratitovcu, v Kamniški Bistrici, Završnici pod Stolom, v Bovcu, pred leti pri Aljaževem domu v Vratih in drugih znanih planinskih izletniških točkah.
Organizacija letošnjega srečanja je bila zaupana Planinskemu društvu Javornik-Koroška Bela, pokroviteljstvo pa je prevzela železarna Jesenice. Člani društva, ki imajo v upravljanju Kovinarsko kočo v Krmi, so svojo nalogo uspešno opravili. Veliko dela številnih članov društva je bilo treba, še posebno pa organizacijskega odbora, ki si je oddahnil šele, ko so v nedeljo zvečer zadnji udeleženci zapustili Krmo. Veliko skrbi jim je povzročilo neurje v noči s petka na soboto, ki je bilo tako hudo, da ga v tem območju ne pomnijo že veliko let. Pri organizaciji in namestitvi planincev v Krmi so ob koncu prejšnjega tedna na pomoč priskočili s šotori občinskega oddelka za ljudsko obrambo Skupščine občine Jesenice ter štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti Kranjska gora. Planince, ki so prišli že v petek, so namestili v teh šotorih, zaradi močnega naliva pa so morali ponoči zapustiti šotore, varno zavetje pa so jim kasneje uspeli zagotoviti v Kovi-narski koci. V soboto so le uspeli urediti šotore, v katerih so prenočili tisti, ki so v Krmo prišli v soboto. Na pomoč so takoj v soboto po neurju priskočili tudi predstavniki Cestnega podjetja iz Kranja, ki so popravili in zakrpali razkopano cesto iz Radovne v Krmo.
Praznično vzdušje v Krmi je trajalo ves dan. Po končanem programu se je nadaljevalo veselo praznovanja ob glasbi in plesu. Poleg udeležencev srečanja, ki so se pripeljali z avtobusi iz najrazličnejših slovenskih krajev, so bili tudi številni planinci, ki so v Krmo prišli po uspešno zaključeni turi z okoliških vrhov. Med njimi so bili planinci, ki so prispeli s Kredarice, kjer so dan poprej prisostvovali otvoritvi prenovljenega Triglavskega doma, člani Planinskega društva Tomos iz Kopra, ki so kar ves teden hodili po planinskem svetu, najbolj množični med njimi pa so bili zagotovo slovenski, železarji, ki so letos prav v okviru dneva planincev organizirali svoj 14. pohod in hkrati četrti spominski pohod Janeza Jenka. Več kot 500 udeležencev se je v popoldanskih urah priključilo veselemu vzdušju, ko so prehodili dosti zahtevno pot od Zatrnika prek Pokljuke, mimo Vodnikovega doma in prek Bohinjskih vratič v dolino Krme. Ob tem velja poudariti, da tradicija množičnih organiziranih pohodov železarjev sega v leto 1969, ko so se na Triglav povzpeli številni jeseniški železarji, kasneje pa so se jim pridružili še delavci ostalih železarn in predelovalci, združeni v SOZD Slovenske železarne. Brez dvoma danes prav železarji predstavljajo najbolj množično udeležbo delavcev na najrazličnejših pohodih.
Ob veselih vriskih planincev in ubranih zvokih Gornjesavskega kvinteta se je srečanje nadaljevalo v zadovoljstvo vseh. Da bi bilo vzdušje res popolno, so za instrumente ponovno zgrabili člani godb iz Gorij in Jeseniških železarjev, ki so pod skupno taktirko Ivana Knifica urezali še nekaj okroglih.
Pri tem še posebno velja pohvaliti godbenike iz Gorij. V soboto so igrali pri otvoritvi Triglavskega doma na Kredarici, v nedeljo dopoldne so bili na Kravjem balu v Bohinju, popoldne pa so spet prišli v Krmo, kjer so skupaj z Jeseničani igrali koračnice.
Medtem, ko člani Planinskega društva Javornik-Koroška Bela zaslužijo priznanje za uspešno izvedbo 15. dneva planincev, pa naj še dodamo, da so v nedeljo ob vsem prazničnem vzdušju dokončali tudi prizidek pri Kovinarski koči, kjer bo prostor za shranjevanje embalaže. Zaradi slabega vremena je v petek in soboto delo stalo, zaključili pa so ga v nedeljo in ob lem delavce ni posebno motilo veselo vzdušje v bližini.
Nedelja pa je za vse udeležence dneva planincev v Krmi kar prehitro minila, čudoviti dan v prelepi triglavski dolini ne bo hitro pozabljen. Mogočno srečanje je ponovno izpričalo moč planinske organizacije, hkrati pa v jubilejnem letu potrdilo njeno nadaljnjo usmeritev domoljubne zavesti, delavnosti, moči in volje, kar je odlika te najbolj množične športno re-kreativne organizacije pri nas.
V okviru letošnjega dneva planincev v Krmi ne moremo tudi mimo pomembnega prispevka članov odbora Triglavske muzejske zbirke pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana, ki so prav v počastitev letošnjih planinskih jubilejev v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo »Prikaz razvoja slovenskega planinstva v Triglavskem okolišu skozi čas«.
J. Rabič
Železar, 22. september 1983