Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Brez koles, motorjev in konjev

petek, 29. junij 2007, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1590

Večer, Narava - Urška Šprogar: Prejšnji teden je bil v državnem zboru sprejet zakon o planinskih poteh

Večer, sreda, 27. junija 2007
Narava

Brez koles, motorjev in konjev na planinskih poteh

Prejšnji teden je bil v državnem zboru sprejet zakon o planinskih poteh, in s tem je Slovenija prvič dobila lastni zakon, ki zagotavlja svobodo hoje po planinskih poteh hkrati pa ščiti lastnika zemljišč, po katerih potekajo planinske poti


Zakon o planinskih poteh določa pogoje za gradnjo, vzdrževanje in označevanje planinskih poti ter njihovo nemoteno in varno uporabo. Najpomembneje je, da so planinske poti javnega značaja, kar pomeni, da jih nihče ne sme zapirati ali prepovedati prehoda. Pri dokončnih oblikovanjih so aktivno sodelovali člani komisije za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije in komisija za varstvo gorske narave. Istočasno pa so svoje mesto dobili tudi Knafeljčeva planinska markacija in smerokazi.

Lastnik zemljišča, preko katerega poteka planinska pot, mora uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo za hojo, tek ali plezanje, skrbniku pa, da jo vzdržuje in označuje. V zakonu je določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati društvo oz. posameznik, da lahko skrbi za planinsko pot. Planinska društva, ki so s svojimi markacisti skrbniki poti, jih vzdržujejo in označujejo, obnavljajo markacije, postavljajo usmerjevalne table in na vrhovih skrinjice. Ob tem pa morajo paziti, da se ne spreminjajo reliefne in krajinske značilnosti območja, da se ne slabšajo vodne, gozdne in kmetijske razmere zemljišča.

Brez omejevanja

Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake. Glede na tehnično zahtevnost so razdeljene v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne, kar pa mora biti označeno v informacijskem gradivu o planinskih poteh, vodnikih ter na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih.

Prostorski prikaz planinskih poti posreduje pristojna planinska zveza ministrstvu, pristojnemu za prostor, v potrditev. O skladnosti prostorskega prikaza planinskih poti in njihove kategorizacije izda potrdilo ministrstvo, pristojno za prostor, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šport.

Pogoje za markacista izpolnjuje tisti, kije uspešno opravil preizkus usposobljenosti s področja vzdrževanja planinskih poti in njihovega označevanja z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme. Program in način opravljanja podrobneje določi minister, pristojen za šport, ki izda potrdilo. Šele potem pa planinska društva in pristojna planinska zveza sklenejo skrbniške pogodbe za nedoločen čas. Pogodba pa preneha, če se planinske poti ukinejo v skladu z določbami tega zakona ali če se ugotovi, da določeno planinsko društvo več kot tri mesece ne izvaja določenih nalog. Skrbnik je dolžan vzdrževati planinsko pot na način, ki najmanj obremenjuje zemljišče ob planinski poti in pri tem v največji možni meri skrbi za interese lastnikov zemljišč, preko katerih poteka planinska pot. Posebej je omenjena tudi skrb za ohranjanje narave. Zaradi varovanja kmetijskih zemljišč, gozdov in gorskega sveta ni dovoljeno graditi novih planinskih poti. Izjema je dovoljena le, če je zaradi varnosti uporabnikov nujno treba prestaviti ali na novo urediti krajše dele že obstoječih poti.

Za gradnjo novih planinskih poti se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, v primeru gradnje v gozdu pa tudi soglasje zavoda za gozdove. Pred začetkom uporabe nove planinske poti mora pristojna planinska zveza izdelati ustrezne spremembe oziroma dopolnitve prostorskega prikaza planinskih poti in njihove kategorizacije, določiti njenega skrbnika in poskrbeti za vpis v evidenco o planinskih poteh.

Na planinskih poteh ni dovoljeno postavljati ovir ali zapor. Izjema je postavitev ograd in drugih zapor, ki so potrebne zaradi paše domačih živali. Takšne ograde oziroma zapore morajo biti vidno označene, preko njih pa mora biti omogočen varen prehod, v primeru električne ograde oziroma električnega pastirja pa mora takšna označitev vsebovati tudi opozorilo z navedbo o nevarnosti dotika zaradi možnega električnega udara.

Obveščanje o stanju poti

Skrbnik mora za določen čas delno ali v celoti zapreti planinsko pot, če postane nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali poškodovane varovalne opreme in je treba na njej opraviti večja vzdrževalna dela, ter v času, ko se moti življenjske cikluse živali. Takšna zapora lahko traja največ eno leto, skrbnik pa mora poskrbeti za ustrezno obnovo. Če to ni možno, mora skrbnik poti predlagati planinski zvezi zaprtje poti, ta pa mora poskrbeti, da se ji odvzame status planinske poti in se izbriše iz evidence. Po izbrisu je skrbnik dolžen poskrbeti, da so uporabniki seznanjeni z izbrisom.

Skrbniki poti morajo popravljati tudi obstoječe bližnjice med posameznimi odseki planinske poti. Po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, ni dovoljena vožnja z gorskimi kolesi, motornimi kolesi, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi vozili, razen če je takšno vozilo namenjeno za oskrbo planinske koče ali za reševanje ponesrečenega uporabnika ali če lastnik zemljišča, preko katerega poteka planinska pot, opravlja vožnje za lastne potrebe. Planinske poti je tudi prepovedano uporabljati za jahanje in vodenje jezdnih živali, razen če je uporaba takih živali namenjena za oskrbo planinskih koč ali za lastne potrebe lastnikov zemljišč, preko katerih poteka planinska pot.

Če ležijo zemljišča, preko katerih poteka planinska pot, v območju, ki je varovano na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo, se lahko vožnje za oskrbo planinske koče in vožnje lastnika zemljišč, preko katerega poteka planinska pot, za lastne potrebe izvajajo samo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja za poseg v naravo.

Finančna sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti se lahko pridobijo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela pristojne planinske zveze, skladno s predpisi, ki urejajo sofinanciranje društev.

Obstoječe turističnoinformacijske table, kjer so označene planinske poti, je treba dopolniti s kategorizacijo planinskih poti in z navedbami o njihovih skrbnikih najpozneje v petih letih po uveljavitvi predpisa.

Urška Šprogar

eXTReMe Tracker