Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bolj varno in preudarno v gore

sreda, 27. junij 2007, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 894

Dobro jutro - Klemen Perko: Junijsko nestanovitno vreme je upočasnilo pravi začetek planinske sezone

Dobro jutro, sobota, 23. junija 2007
Priloga – Počitnice

Bolj varno in preudarno v gore

Junijsko nestanovitno vreme je upočasnilo pravi začetek planinske sezone.


Kljub temu pa gorski reševalci že opozarjajo na večjo previdnost pri obiskovanju gora in hribov, za katero največ lahko storijo planinci, gorniki in alpinisti sami. Statistika nesreč v naših gorah ni spodbudna. Do zdaj seje v naših gorah zgodilo okoli 120 nesreč, bilo pa je 110 ponesrečenih. Junijska pot v gore pa je bila usodna za pla-ninko, kije zdrsnila na poti iz Begunjščice.

V naših gorah se v povprečju zgodi okoli 300 gorskih nesreč na leto. Če so poletni meseci lepi, so obiski v gore pogostejši, poveča pa se tudi število gorskih nesreč.

Janez Kosec iz Gorske reševalne zveze Slovenije pojasnjuje, da so najpogostejši vzroki za nesreče še vedno padci in zdrsi, nepoznavanje terena in brezpotja so vzrok v dvajsetih odstotkih, sledijo pa slaba telesna in psihična pripravljenost za prezahtevne poti, bolezni planincev in pomanjkljiva oprema. Janez Kosec še ugotavlja, da se v zadnjem času planinci vse večkrat odločajo za hojo po brezpotjih in neoznačenih poteh. Zato pogosto zaidejo, kličejo interventne številke, ali pa se sami skušajo znajti in priti na organizirano pot. To pa je najpogosteje vzrok za nesreče.

Nesreča ne počiva

Pri hoji se je lani ponesrečilo 146 ljudi, pri hoji po brezpotjih in neoznačenih poteh pa 26 ljudi, pri alpskem smučanju v visokogorju sedem. Največkrat so ponesrečenci stari od 40 do 49 let, sledijo pa ponesrečenci v starosti od 30 do 39 let in nato stari od 50 do 59 let. Gorniške nesreče pa niso edine, v katerih pomagajo gorski reševalci, ki so od lani povezani v Gorsko reševalno zvezo Slovenije, ki povezuje 700 reševalcev 17 postaj. Pri vodnih aktivnostih se je tako lani ponesrečilo 5 ljudi, pri aktivnostih v zraku, zlasti v padalstvu, 45 ljudi, pri gorskem kolesarjenju 3 in tako naprej. Prav jadralni padalci so tisti, ki pri nesrečah ali ponesrečenih pristankih pogosto potrebujejo pomoč gorskih reševalcev. V analizo, ki jo skrbno pripravljajo gorski reševalci, pa niso vštete smučarske nesreče na organiziranih smučiščih, kjer gorski reševalci dežurajo in pomagajo.

Odgovorni so posamezniki

Največja odgovornost za varno gibanje v gorah, kjer je odprtih že večina planinskih koč in domov, je na ramenih posameznika, ki se odloča za planinske ali celo alpinistične ture. Sredi junija so gorski reševalci na Vršiču pripravili Dneve varnega gibanja v gorah, a je bila udeležba zelo klavrna. Načelnik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar je prepričan, da smo Slovenci preveč samozaverovani, da vse vemo, da vse znamo, da se pogosto radi pohvalimo z dobro opremo, ki pa jo slabo poznamo in je včasih tudi ne znamo uporabljati. »V prihodnosti pa se bo nekaj moralo spremeniti,« je prepričan Pogačar. »Če reševanje ne bo več brezplačno, takšna je praksa v tujini, bodo tudi zavarovalnice spraševale po predznanju.«

Financiranje
Gorski reševalci za svoje delo pridobivajo sredstva od Uprave za zaščito in reševanje ter iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). To pomeni, da bo država za delo Gorske reševalne zveze Slovenije letos namenila 421 tisoč evrov, FIHO pa okoli 300 tisoč evrov. Ta odstotek se spreminja. FIHO zagotavlja denar po dvanajsti-nah, medtem ko država prvi denar nakaže maja. »Do takrat pa pripravimo že polovico izobraževanj, finančne stiske pa premoščamo z rednim financiranjem FIHA,« ugotavlja Miro Pogačar, načelnik Gorske reševalne zveze Slovenije. Največ denarja porabijo za kakovostno opremo in izpopolnjevanje, najemnine za prostore, sprotno delovanje in nadomestilo stroškov, ki jih imajo z reševanji, plačevanje strokovne službe ...

Klemen Perko

eXTReMe Tracker