Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Podrobnosti z vaj GRS v Štajerski Rinki

  08.07.1974

Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.


 Marjan Prelog - Jaka (1947 - 2013)


Severna stena Štajerske Rinke (2013). Foto Boris Štupar

sreda, 4. september 1974, ob 05:28, Boris Štupar, ogledov: 1391

Delo (1974), Planinsko – alpinistične novice: Zahtevno stensko vajo v severni steni, čez Direktno, sta vodila Prelog in Škarja

V skupni reševalni akciji iz Direktne smeri v Štajerski Rinki, o kateri smo na kratko že poročali, so sodelovale naslednje gorske reševalne postaje: Celje, Kamnik, Ljubljana, Prevalje in Maribor.

Foto: Tone Škarja

Ves material potreben za reševanje, so reševalci prenesli po Turskem žlebu na greben med Malo in Štajersko Rinko, kjer se pripravili tudi prvo sidrišče. S kompletno opremo so se nato spustili čez steno pete težavnostne stopnje, v dolžini 40 m in fiksirali vrv, do gredine in točno nad vpadnico »Direktne smeri« formirali tretje sidrišče. Sledil je spust do ponesrečenca, v globino 130 m, do mesta, kjer je stena izredno previsna, s tem v zvezi pa močno otežkočen posel. Pričel se je transport ponesrečenca, k tretjemu in drugemu sidrišču, ter do izstopnega dela stene. V tem času, pa so se Mariborčani in Celjani spustili še do soplezalca, katerega so dvigovali v Gramingerjevem sedežu, kot imenujemo posebno izvedbo nahrbtnika za reševanje.

Akcija, ki se je pričela ob 3. uri zjutraj iz Okrešlja, je trajala polnih 18 ur, v njej pa je sodeloval tudi helikopter, ki ga da v primeru podobnih akcij, na razpolage uprava javne varnosti. Helikopter sicer še ne služi popolnoma svojemu namenu, ker se mora pilot najprej navaditi posebni tehniki letenja, oziroma lebdenja v bližini stene.

Akcijo sta vodila Tone Škarja in Prelog Marjan, ob požrtvovalnosti vseh sodelujočih, pa je reševanje potekalo brez večjih zastojev, še posebno, če upoštevamo, da jo je v jutranjih urah spremljal dež s sodro. Vprašljivo pa je postalo tudi v popoldanskih urah, ko se je bližalo neurje, ki se je na veliko srečo oddaljilo. Čez stene, z vrha, je bilo namreč napeljanih cca 430 m jeklene vrvi, za dviganje ponesrečenca, ki bi v času neurja utegnila postati nevaren strelovod.

Ob zaključku naj povemo, da so reševalci z iztekom akcije dokaj zadovoljni, želijo pa si več sodelovanja z alpinističnimi odseki in nenazadnje, da bi planinci in alpinisti, hoji v gore posvečali več strokovnega znanja, predvsem pa previdnosti.

Delo, 8. julij 1974
 

Oznake: GRS, USP
eXTReMe Tracker