24ur.com - STA: Kitajci bodo zopet poskušali premakniti meje mogočega
Delo - Zorana Baković : Gradnja 108 kilometrov dolge ceste do baznega tabora
24ur.com 22.06.2007 - STA
Peking: Ekskluziv: Zanimivosti
Cesta na Mount Everest
Kitajci bodo zopet poskušali premakniti meje mogočega. Tokrat bodo gradili cesto na najvišjo goro sveta.
Cesta bo zgrajena v okviru Olimpijskih iger. Organizatorji načrtujejo najdaljše potovanje olimpijskega ognja v zgodovini iger. Olimpijska plamenica bo potovala 136.000 km, kar bo trajalo 130 dni, potekalo pa prek petih celin vse do vrha Mount Everesta. Z gradnjo bo Kitajska pričela prihodnji teden. Po olimpiadi pa bo služila turistom in planincem in naj bi po ocenah stala19,7 milijona dolarja. Dolga bo okoli 108 kilometrov, potekala pa bo do baznega tabora na višini od 5200 metrov.
Delo- petek, 22. junija 2007
PANORAMA
Kako se bo Mount Everest spremenil v Olimp
Kitajci gradijo avtocesto na streho sveta
Gradnja 108 kilometrov dolge ceste do alpinističnega baznega tabora na 5200 metrih nadmorske višine – Zaskrbljeni Tibetanci in Indijci
Peking – V Pekingu, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre, so se odločili, da bo olimpijska bakla potovala čez najvišje gore na svetu, potem pa bo 8. avgusta 2008 ob osmih zvečer prispela na delavski stadion sredi kitajskega glavnega mesta. Moralo bi se torej slišati logično, ko so tukajšnje oblasti napovedale, da bodo s tibetanske strani zgradile avtocesto, da bi imeli športniki, ki bodo nosili baklo, lažji dostop na Mount Everest.
Rečeno, storjeno. Gradnja 108 kilometrov dolge ceste do alpinističnega baznega tabora na 5200 metrih nadmorske višine se je začela v torek. Stala bo 19,7 milijona dolarjev in bo trajala približno štiri mesece. Cesta bo koristna tudi potem, ko bodo po njej odtekli športniki s svetim ognjem in ko se bodo igre končale, trdi Zhang Qingli, partijski sekretar avtonomne pokrajine Tibet. Po njej bodo turisti in alpinisti laže prišli na vrh sveta. Za njegovo osvajanje je v preteklega pol stoletja veliko ljudi dalo celo življenja.
Skrivaj sprejeta odločitev
Ni treba posebej poudarjati, da je novica o gradnji ceste najbolj odmevala med Tibetanci in Indijci. Medtem ko je prve zaskrbelo, koliko bo škodovala že tako porušenemu in silno občutljivemu ekološkemu ravnotežju, pa so se drugi vprašali, kakšni so kitajski strateško-varnostni nameni, in zakaj je bila odločitev o tem sprejeta skrivaj, da o tem ni nič vedel niti olimpijski odbor, ki so mu te načrte predstavili šele pred enim tednom.
Že dolgo se govori o onesnaženosti himalajskih pobočij in znižanju Mount Everesta zaradi taljenja ledenih slojev. Celo tako imenovani »ekonihilisti«, ki imajo apokaliptična opozorila strokovnjakov, da se nam približuje katastrofa, za patetično pretiravanje, težko ugovarjajo trditvi, da je to povezano z ravnanjem ljudi in globalno otoplitvijo. Satelitsko merjenje višine Mount Everesta, ki ga je kitajski državni urad za meritve opravil lani oktobra, je pokazalo, da je Qomolangma (kot Kitajci imenujejo vrh) visoka 8844,43 metra, kar je 3,7 metra manj, kot je veljalo doslej. Radarski višinomer pa je tudi odkril, da je ta razlika nastala zaradi ledene kape, ki prekriva vrh, in so jo prej vračunali v njegovo višino preprosto zato, ker ni bilo tako zapletene tehnologije, kakršno uporabljajo danes.
Čeprav so kitajski strokovnjaki že tedaj trdili, da se Mount Everest ne upogiba pod bremenom onesnaženosti in tajanja ledu, pa nihče ni mogel oporekati, da se je temperatura na tibetanski planoti v tridesetih letih zvišala za eno stopinjo Celzija in da so se zaradi tega ledeniki zmanjšali za 17 odstotkov. V zadnjih treh stoletjih se je hitrost njihovega taljenja povečala za desetkrat, kar neposredno vpliva na rastlinstvo in živalstvo vzdolž vse Rumene reke, ki izvira na planoti.
Ekološke spremembe jih ne zanimajo
»V takšnih razmerah je gradnja avtoceste dobesedno vojna napoved,« komentira Bitu Sajgal, urednik nekega indijskega ekološkega časopisa. »S tem Kitajska dokazuje svoje stališče, ki ga je že izrekla na raznih globalnih forumih –
Podnebne spremembe nas ne zanimajo!«
Ker so bile olimpijske igre v Pekingu razglašene za »zelene«, bi morala olimpijska bakla prinesti svetlobo v človekovo razumevanje resnosti vseh ekoloških problemov, z gradnjo ceste do Mount Everesta pa je postala simbol nadaljnjih izpustov ogljikovega dioksida. Oblasti so seveda ponosno napovedale, da bodo zaradi spremljanja bakle ob cesti postavile razne moderne tehnološke naprave, ki bodo ognju omogočile, da ne bo ugasnil v zraku, v katerem je manj kisika, televizijskim ekipam pa, da ga bodo nemoteno spremljale. Podobno kot je bilo z železniško progo, ki je lani povezala Peking in Lhaso, so tudi cesti takoj pripisali, da na vrh sveta prinaša neomejene možnosti nadaljnjega onesnaževanja že s tem, ker se bo precej povečalo število ljudi, za katere bo skrivnostni Mount Everest nenadoma postal dostopen.
Bo s svoje strani gradila tudi Indija?
Indijo pa je ob novici najprej zaskrbelo za varnost. Ker Kitajska pospešeno gradi infrastrukturo s svoje strani Himalaje, bo to po besedah indijskega obrambnega ministra A. K. Antonyja prisililo tudi njegovo državo, da bo storila enako. Če bodo lahko Kitajci s sodobno železniško progo in cesto v kratkem času prepeljali svojo vojsko čez »streho sveta« vse do indijske meje, potem New Delhi tega ne more opazovati križemrok. Cesta na Mount Everest bo povezala okrožje Tingri in prefekturo Xigaze. Način, kako je trasirana, dokazuje, da se je Peking o tem posvetoval z Nepalom, ki mu pripada ena stran Qomolangme. Nobenih dokazov pa ni, da so Kitajci o svojih namerah obvestili Indijce, zato je zgodba o utiranju poti olimpijski bakli v tej državi zazvenela nekam prazno.
V imenu gospodarskega napredka
Kitajski predsednik Hu Jintao, ki si je zagotovil politično kariero s službovanjem v Lhasi pred slabimi 20 leti, je odkrito povedal, da so vsi projekti v zvezi z infrastrukturo namenjeni predvsem tesnejši povezavi himalajske regije z notranjostjo države. Pripomb Tibetancev in dalajlame, češ da bo s tem omogočeno večje priseljevanje Hanov (pripadnikov večinskega naroda, ki jih je 93 odstotkov od 1,3 milijarde prebivalcev Kitajske) in ogrozilo tibetansko kulturno identiteto, v Pekingu nočejo jemati resno. Železniške proge in ceste so arterije gospodarskega napredka in samo nerazumni lahko temu nasprotujejo, se glasi uradno stališče. Če bo poleg trga in trgovine cesta na »vrh sveta« spodbudila tudi olimpijskega duha, le kdo, ki je pameten, bo v tem našel kaj slabega! Edino planinski demoni imajo še majhno možnost, da prestrašijo graditelje, bolje rečeno, da jim otežijo delo, ki ga nameravajo brez pomislekov opraviti v imenu svetle prihodnosti svoje velike kitajske domovine.
Zorana Baković