Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Blagodejno planinarjenje

Polet.si - Petra Zupet: Redna zmerno intenzivna do intenzivna telesna aktivnost namreč zmanjša dejavnike tveganja za različne bolezni.

Ima pozitiven učinek na srčno-žilni, kostno-mišični, presnovni, žlezni in imunski sistem in je učinkovita v preprečevanju različnih kroničnih bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk in osteoporoza. Na podlagi navedenih dejstev in preverjanja znanstvenikov, koliko in kakšna telesna aktivnost je učinkovita, so nastala splošna priporočila za gibanje. Ta nam zapovedujejo, da naj bo vsak človek zmerno telesno aktiven vsaj 30 minut na dan večino dni v tednu, poleg tega pa naj vsaj dvakrat na teden izvaja vaje za mišično moč, gibljivost in krepitev kosti.

Začnimo s hojo
Hojo bi moral vsakdo vključevati v svoje življenje kot del aktivnega življenjskega sloga, saj je osnova gibanja. Zavedati se moramo, da že samo vsakodnevna hoja zmanjša dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, tako da izboljša največjo porabo kisika, ki je eden od pomembnih kazalnikov vzdržljivosti, zmanjša telesno maso in indeks telesne mase na račun zmanjšanja telesne maščobe in zniža krvni pritisk v mirovanju. Ti pozitivni učinki hoje so odvisni od dnevno prehojene razdalje in pogostosti hoje. Kljub temu da je dolžina prehojene razdalje pomembna, pa vedimo, da en dolg sprehod čez vikend ne odtehta krajših rednih sprehodov vsak dan. Poleg dolžine in frekvence hoje je pomembna tudi njena intenzivnost. Za doseganje pozitivnih učinkov na zdravje je pomembno, da je hoja vsaj zmerno intenzivna, kar pomeni, da naj bi hodili s hitrostjo 5–6,5 km/h, seveda če nimamo bolezni, ki bi nam to onemogočala. Pri taki hitrosti hoje porabimo od 3,5 do 7 kcal/min. Nivo naše aktivnosti opišemo od 3 do 6 MET-ov. MET je enota za porabo energije v telesu. 1 MET pomeni porabo energije v mirovanju. Če vadimo pri intenzivnosti 3 MET, pomeni, da porabljamo trikrat več energije, kot je porabljamo v mirovanju. Aktivnosti nad 6 MET (ko porabljamo več kot 7 kcal/min) pa že spadajo v skupino intenzivnih aktivnosti.

Hoja v hribe v primerjavi s hojo po ravnem?
Je to pozabljena oblika naravnega človeškega gibanja? Ne, tega za Slovenijo ne moremo reči! Če ocenjujemo samo po članstvu v Planinski zvezi Slovenije (Planinska zveza Slovenije je s članstvom več kot 57.000 ljudi najštevilnejša športna zveza v Sloveniji), vidimo, da nas je mnogo, ki imamo gibanje v vertikali na tak ali drugačen način radi. In tudi če množičnost hoje v hribe ocenjujemo s stališča »samote« gibanja v gorskem svetu, ugotovimo, da je ne glede na številne kilometre označenih poti in številne skrite prehode včasih kar težko najti prostor, kjer ne bi srečal žive duše (človeka seveda). Torej nas je res mnogo, ki imamo gorski svet radi. In prepričana sem, da se hkrati zavedamo tudi vsega pozitivnega, kar nam ponuja. Tako v zdravstvenem smislu kot v psihološkem. In še kakšnem.
Ko govorimo o hoji v hribe oziroma planinarjenju, imamo običajno v mislih daljšo, večurno hojo po raznovrstnem terenu. Napisali smo že, da pri zmerno intenzivni hoji po ravnem porabimo od 3,5 do 7 kcal/min, pri hoji navkreber in plezanju pa tudi 7 kcal/min in več. Tako lahko hojo v hribe zlahka uvrstimo med intenzivne telesne aktivnosti in ji pripišemo vse pozitivne učinke zmerne in intenzivne telesne aktivnosti na zdravje. Kakšna natančno bo poraba energije med planinarjenjem, je odvisno od starosti, nadmorske višine, teže nahrbtnika in poti, po kateri hodimo. Na primer pri hitrosti vzpenjanja 300 višinskih metrov na uro na nadmorski višini 1500 m in naklonini 15 % je povprečna poraba kisika 18 ml/min/kg, kar je že dobrih 5 MET. Poraba kisika se celo povečuje z dvigovanjem nadmorske višine. Ker je že hitrost vzpenjanja 300 višinskih metrov na uro taka obremenitev za naše telo, slovenski in tuji strokovnjaki trdimo, da bi tisti, ki začenjajo s planinstvom, morali pred tem narediti test za oceno svoje telesne zmogljivosti in pri slabših rezultatih predhodno začeti ustrezen trening. Čeprav je starost pomemben dejavnik, pa ni izključitveni, saj se vzdržljivost lahko trenira tudi v starosti. Ker za uspešno, varno in zdravo hojo v hribe potrebujemo dobro vzdržljivost pa tudi mišično moč in ravnotežje, je pomembno, da med pripravami treniramo vse naštete motorične veščine. Vzdržljivost izboljšujemo s plavanjem, tekom, kolesarjenjem, tekom na smučeh ali hojo, moč mišic z vadbo z lastno težo ali utežmi (lahko na primer samo z nošnjo bremena na hrbtu) in ravnotežje z ustreznimi vajami za ravnotežje, med katerimi so zelo priporočljive vaje na ravnotežnih blazinah ali/in deskah. Zavedati se moramo, da je hoja v hribe vsaj večine od nas skoncentrirana na proste dni ob koncih tedna in v čas dopustov, zato ne smemo pozabiti na druge oblike telesne aktivnosti med tednom tudi takrat, ko smo že izkušeni planinci.

Učinki planinarjenja na zdravje
O neposrednih pozitivnih učinkih hoje v hribe oziroma planinarjenja na zdravje obstaja malo podatkov. Nekatere raziskave poročajo o izgubi telesne teže, kar lahko pozitivno pripomore k zdravju. Zato se hoja v hribe zelo priporoča kot dodatna aktivnost pri programih izgubljanja telesne teže in programih za izboljšanje/ohranjanje zdravja. Treba pa je poudariti, da moramo planinski dan začeti primerno siti in hidrirani.

Učinki planinarjenja na telesno zmogljivost
Kakor je pomembno, da smo za hojo v hribe primerno fizično pripravljeni, pa velja tudi, da hoja v hribe krepi več organskih sistemov in motoričnih sposobnosti našega telesa. Hoja v hribe, posebej kadar govorimo o celodnevnih ali večdnevnih podvigih, krepi vzdržljivost, moč in ravnotežje, v nekaterih primerih tudi anaerobno sposobnost. Vzdržljivost je odvisna od delovanja dihalnega sistema, srca, ožilja, sposobnosti krvi za prenos kisika in lastnosti oziroma sposobnosti mišic za sprejemanje kisika, ki ga potrebujejo za tvorjenje energije za svoje krčenje. Mišična moč je odvisna od mišice in od vezivnega tkiva ter znotrajmišične in medmišične živčne koordinacije. Anaerobna sposobnost pa je tista sposobnost mišice, ki ji omogoča kratko trajajoče intenzivne napore (do 3 minute), pri katerih se zaradi posebnih poti nastajanja energije za mišično krčenje spreminja kislinsko-bazično ravnovesje v mišici in krvi.

Opozorila niso nikoli odveč
Kljub vsemu dobremu, ki ga hoja v hribe prinaša, bi na koncu želela opozoriti, da si s hojo v hribe v nekaterih primerih lahko tudi škodujemo. Ne opozarjam zato, da bi vas od hoje v hribe odvrnila. Nasprotno. Da bi vas k njej še bolj spodbudila.
Prvo opozorilo velja tistim, ki že imajo kakršno koli zdravstveno težavo, da se o hoji v hribe posvetujejo z zdravnikom. On nam bo lahko na primer svetoval, ali naj pri hoji uporabljamo pohodne palice ali ne. Tistim namreč, ki so čezmerno težki ali imajo težave s sklepi spodnjih okončin, se uporaba pohodnih palic svetuje predvsem pri hoji po hribu navzdol. Vsem drugim se njihova uporaba odsvetuje, saj s hojo po neravnem terenu krepimo refleksno stabilizacijo sklepov spodnjih okončin in ravnotežje. Zdravnik nam bo svetoval tudi, kakšne poti naj izbiramo in kako dolgo lahko hodimo, kako hitro se smemo vzpenjati, koliko tekočine moramo zaužiti in podobno.
Pregled pri zdravniku pa svetujem tudi vsem tistim, ki so brez zdravstvenih težav. Zakaj? Predvsem zato, ker gre za intenzivno telesno aktivnost, ki traja dolgo časa. In če na tem mestu omenim samo to, kako takšna aktivnost lahko vpliva na nenadno srčno smrt, naj povem, da je po podatkih nedavne avstrijske raziskave tveganje za nenadno srčno smrt pri planincih (moških, starejših od 34 let) večje za faktor 4.3 v primerjavi s splošnim tveganjem za nenadno srčno smrt. Pomembno je poudariti še, da med telesno aktivnostjo zaradi nenadne srčne smrti običajno umrejo ljudje, ki za svojo bolezen srca prej niso vedeli in je to prvi znak bolezni.

Se vidimo v gorah
Naj končam z mislijo, da nam gibanje v gorah daje še mnogo več od napisanega. Predvsem tistim, ki se sicer ne znamo obvarovati pred stresnim življenjem v dolini. Zato upam, da se bomo pogosto srečevali na višjih nadmorskih višinah, nad cestami in mesti, kamor hrup vsakdanjika ne seže. Saj je pogled od tam drugačen …

dr. Petra Zupet

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Polet novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti