Delo: 10. junija 2007 je praznoval osemdeset let ugledni slovenski geodet in univerzitetni profesor v pokoju
Delo, četrtek, 21. junija 2007
Znanost
Dr. Milan Naprudnik, 80-desetletnik
Desetega junija je praznoval osemdeset let ugledni slovenski geodet in univerzitetni profesor v pokoju, dr. Milan Naprudnik.
Po maturi na celjski gimnaziji se je vpisal na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelek za geodezijo, kjer je leta 1954 diplomiral in se kmalu zatem zaposlil v rodnem Celju na Geodetskem zavodu ter v nekaj letih napredoval do direktorja te ustanove. Leta 1964 je postal direktor Geodetskega zavoda Republike Slovenije in po treh letih direktor Republiške geodetske uprave. Leta 1970 je prevzel vodenje Zavoda za regionalno-prostorsko planiranje RS in uveljavil interdisciplinaren pristop pri izdelavi prvega regionalnega prostorskega plana Slovenije. Vključitev prostorskega in regionalnega planiranja v sistem samoupravnega družbenega planiranja leta 1976 je pomenila opustitev znanstvenega in strokovnega dela na tem področju, zato se je vrnil v geodetsko stroko ponovno kot direktor Republiške geodetske uprave. Od leta 1984 do upokojitve leta 1993 pa je vodil republiški urbanistični inšpektorat.
Milan Naprudnik je od nekdaj menil, da geodetski strokovnjak potrebuje izredno široko, ne le tehnično, temveč tudi naravoslovno in družboslovno znanje in se tudi sam v tej smeri izobraževal. Leta 1979 je magistriral na interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP FAGG), leta 1986 pa doktoriral. Pedagoško univerzitetno kariero je začel kot docent leta 1976. Bil je mentor številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacijah. Objavil je veliko strokovnih člankov in publikacij, predvsem s področja inventarizacije prostora in tematske kartografije, ki sta pomembni sestavini prostorskega planiranja.
Slovenska geodezija se je v času njegovega vodenja hitro razvijala iz zemljemerske vede v pomembno znanstveno disciplino, ki zagotavlja strokovne podlage tudi za načrtovanje posegov v prostor in gospodarjenje z njim. S strokovnjaki, ki so se v sedemdesetih letih ukvarjali s prostorskim in urbanističnim planiranjem, tedaj pri nas še z dokaj neznano znanstveno in strokovno vedo, pa je ustvaril temelje sodobnega prostorskega in regionalnega planiranja. Izsledki raziskovalnega in strokovnega dela so dali politiki usmeritve, da je treba preprečiti stihijske procese urbanizacije v slovenskem prostoru in vpeljati politiko policentričnega prostorskega in gospodarskega razvoja Slovenije.
Leta 1994, ko je Slovenija prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, se je naš jubilant na povabilo vlade znova aktiviral in prevzel predsedovanje stalnemu odboru Alpske konference do leta 1998. Danes deluje ljubiteljsko v nevladnih organizacijah na področju varstva okolja. V letih 1998 do 2001 je v okviru Planinske zveze Slovenije vodil komisijo za varstvo gorske narave in k sodelovanju pritegnil več mladih ljudi, ki nadaljujejo njegovo delo. Na predlog Mednarodne nevladne komisije za varstvo Alp (CIPRA International) je po zgledu drugih članic alpskega loka ustanovil in več let vodil nevladno organizacijo CIPRA Slovenija (1999–2002).
Poleg strokovnega dela moramo v tej kratki predstavitvi omeniti tudi to, da si je že v šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prizadeval, da bi se Slovenija vključila v evropske tokove. O tem pričajo dejavnosti na področju prostorskega planiranja in geodezije v prostoru regij Alpe–Jadran v tistem času. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Omenimo naj le red dela z zlatim vencem (1970) in red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1985).
V predstavitvi Milana Naprudnika kot osemdesetletnika moramo omeniti še njegovo povezavo s športom. V mladosti je bil vsestranski športnik, pozneje pa športni funkcionar – predsednik Atletske zveze Slovenije (1964–1970) in želimo mu še veliko planinskih užitkov in zahtevnih vzponov v družbi ljudi, ki jih ima rad.
Prof. dr. Anton Prosen,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani