Delo, Šport: ... 20 let AO Kozjak
V soboto se je na Tojzlovem vrhu (Kozjak) zbralo blizu 70 alpinistov, gostov in predstavnikov PD, da bi proslavili 20-letnico AO Kozjak, alpinističnega kolektiva, ki se je razvil iz nekdanjega AO pri PD »Obrtnik«. Srečanje je odprl predsednik PD Marjan Curk, nadaljeval pa je načelnik Inko Bajde, ki je na kratko orisal najpomembnejše dogodke v preteklosti. Nato pa so z izbranimi diapozitivi lete še ilustrirali in za konec predvajali še film »Kavkaz 76«. Vsi udeleženci srečanja so dobili tudi poseben bilten, ki ima v podnaslovu zapisana tri imena: Eiger, Durmitor, Kavkaz, Afrika, najvidnejši dosežki AO. Tudi v tej ediciji ima najpomembnejše mesto poročilo I. Bajdeta »Naših dvajset let«.
Zbor ekspedicionistov
Na zbor ekspedicionistov, alpinistov, ki so se že udeležili odprav v tuja gorstva ali se nanje pripravljajo, oziroma so kako drugače vključeni v »odpravarstvo«, se je KOTG že nekaj časa pripravljala. Sedaj je dokončno sklenjeno - zbor bo v sredo, 2. novembra, ob 18. uri v predavalnici filozofske fakultete (oddelek za geografijo), Aškerčeva 112. Že naslednji dan pa bo v Beogradu zasedalo predsedstvo PZJ, ki naj bi potrdilo načrt priprav za našo doslej največjo akcijo »Everest 79«. O tej bo najbrž na zboru tudi največ razprave.
Sestanek načelnikov
Jesenski sestanek načelnikov OA ter AS bo v sredo, 23. novembra, ob 16. uri v prostorih doma slovenskih planincev »Zlatorog« v Ljubljani, Dvorakova 9/1. Dnevni red sestanka sicer še ni pripravljen, toda ena izmed točk bo prav gotovo predlog za podelitev pohval in nagrad, kar naj bi bilo letos po enotnih kriterijih. Iz naziva »vrhunski dosežki« naj bi jo dobili tisti, ki bodo imeli ture ocenjene po kategorizaciji z najmanj 400 (za alpinistke 300) točkami, oziroma vsaj pet tur z več kot 150 (110) točkami. V skupino obetavnih naj bi bili uvrščeni pripravniki in alpinisti z največ enim letom alpinističnega staža, ki so opravili najmanj 25 (20) vzponov in pri tem dosegli vsa 400 (300) točk. Do nagrade ali pohvale pa naj bi bili po predlogu podkomisije za kategorizacijo upravičeni tudi tisti člani, ki so se posebej izkazali pri vodenju in organizacijskem delu. Rok za predlago predlogov je 2. december 1977.
Številni vzponi - tudi prvenstveni
O vzponih članov AO Tržič že nekaj časa nismo poročali, tako da se jih je nabralo kar precej. 9. septembra sta Frantar in Marjetka Dobrin ponovila Matevžev steber (V) v Storžiču, mesec dni kasneje pa je Frantar sam preplezal SZ raz (IV+/IV) Storžiča. Željko Perko je opravil prvo ponovitev Škratove smeri (IV+ /II-III) in drugo Frelihove (IV+-/III), Bence pa je prav tako sam preplezal Medvedovo zajedo (V/III-IV) ter Kaminsko smer (vse v Begunjščici). 9. t. m. sta Matjaž Ivnik in Perko preplezala prvenstveno (Mejaško) smer v SZ steni Velikega vrha (Košuta) in jo ocenila s V, A1/III-IV, 350 m, 7 ur. V tretjem raztežaju se jima je zlomilo kladivo, tako da sta v smeri pustila 15 klinov. 15. t. m. sta Perko in Elemir Zrin v isti steni opravila še drugi prvenstveni vzpon (»Strašilo« VI, A3/III-IV, 350 m, 5 ur). 8. t. m. sta Tomazin in Zrin preplezala prvenstveno smer (Maturantsko, spodnji del V, A1, zgornji IV-V, 200 m, 4 ure) v S steni Begunjščice. 22. t. m. pa sta Tomazin in Milko Meglič v Begunjščici preplezala še prvenstveno smer »Rdeči kamin«, ki je izredno krušljiva (V+, A1/IV-V, 180 m).
Previsoka ocena?
Stane Hrovat in Marjan Frantar sta 9. t. m. preplezala Zajedo v Nad Šitom glavi. 15. t. m. so Markič, brata Štremfelj in Zaplotnik preplezali Centralno smer (Škodič-Valič) v S steni Ozebnika (1000 m, 8 ur, ocena v vodniku se jim zdi previsoka). 16. t. m. je Marija Perčič v navezi z bratoma Štremfelj preplezala smer Kočevar-Herlec v Šitah (6 ur), Zaplotnik in Tomaž Jamnik pa Načelniško smer v Veliki Goličiči. 20. t. m. pa sta Marija Perčič in Andrej menjaje se v vodstvu v 8 urah ponovila Skalaško smer s Čopovim stebrom.
Iz kronike ŠAO
9. t. m. sta Verdnik (TAM) in Mišo Čulk ponovila redko plezano Janezovo smer (8 ur) v Križevniku in sestopila po Kozjaški. Teden dni kasneje sta Ivo Avberšek in Čulk v dveh urah ponovila Debeljakovo smer v Turski gori in nato še (3 ure) Debeljakovo v Mali Rinki. Istega dne sta Ferdo Kaučnik in Pavle Svetina plezala Vzhodno smer v Mali Rinki, Stane Grudnik in Dani Gosečnik pa Dušanov steber v Mali Rinki. 20 t. m. sta Avberšek in Lesjak (Celje) ponovila smer Iva Reye v Ojstrici, Čulk in Lesjak pa dan kasneje v 8 urah Steber Šit. V soboto, 22. t. m., sta Avberšek in Jože Zupan (Celje) plezala Zajedo v Šitah, ki sta jo takoj za njima ponovila še člana AAO Kovač in Kotnik. V nedeljo pa so plezali: Dana Strozak-Čulk smer DD v Raduhi in nato Čulk sam še Originalno v Raduhi, Avberšek in Linhtenegeir pa Kovačevo v Raduhi.
Vzponi vsepovsod
V soboto sta Zvone Andrejčič (Radovljica) in Željko Perko (Tržič) v 4 urah ponovila Verovškovo smer v Velikem Draškem vrhu, v nedeljo pa v istem času še smer Dolar-Kilar-Vavken v Trapezu. Zoran Bešlin (Matica) in Milan Vošank (Ravne) sta v soboto plezala smer Iva Reye v Ojstrici, v nedeljo pa Raz Dedca. Ivo česen (Kranj) in Filip Štucin (Črnuče) sta zadnjo sredo ponovila zajedo Ekar-Jamnik v Dolški škrbini in sestopila po »Diagonali«. Nato pa je (še istega dne) Štucin preplezal še smer Fritsch-Lindenbach v SZ steni Grintovca in se spustil šele po prečenju S in SZ stene. V soboto pa sta Štucin in Peter Grasselli preplezala Direktno smer v Špiku. Pavle Kristan in Danilo Patarčič (oba Čruče) sta v soboto in nedeljo opravila prvo ponovitev smeri Knez-Zupan v Vežici. Plezala sta 9 ur in smer ocenila s V. V soboto, 22. t. m., sta Zlatko Gantar in Leo Svetličič ponovila Čopov steber, Peter Poljanec in Lado Kržišnik (vsi AO Idrila) pa Perčičev steber v Vežici. Ivč Kotnik (ŠAO) in Viki Grošelj (Matica) sta 15. t. m. v 9 urah preplezala smer Kemperle-Benkovič v Rzeniku, 22. t. m. pa sta Kotnik in Silvo Jošt (ŠAO) preplezala: Kovačevo (-V), Originalno (III+ ) in Zagorčevo smer (II-III) v S steni Velike Raduhe. Za vse tri sta potrebovala 6 ur. Člani AO Škofja Loka so v nedeljo plezali v Triglavski steni: Hiršenfelder-Prevc Tržaško smer, Bernik-Jankovec pa Jugov steber.
Poznavalec Stene
V soboto sta Stane Belak in Marjan Manfreda (oba Matica) v 6 urah opravila drugo ponovitev (prvo Bešlin-Bregar 4. septembra 1971 v 8 urah) Direktne na Čopa (V-VI). Potarnala sta nad opisom, drugače pa je smer po njuni oceni zanimiva, po težavnosti podobna Helbi. Večinoma se pleza prosto (le 2 klina). S tem vzponom so Manfredi, kot najboljšemu poznavalcu Stene, ostale le še tri smeri: Jugova grapa, Toples in Celjska smer v Sfingi.
Stane Belak pa je pred sobotnim vzponom opravil še serijo solo vzponov. V sredo je odšel prek Kamniškega sedla in potem ponovil Tschadovo v Turski gori, Szalayev greben in Smer po kaminih desno od Vzhodne v Mali Rinki. V petek pa je v dveh urah sam preplezal še kombinacijo Hanzove in Direktne smeri v Goličiči.
Sveča v Travniku
Franček Knez in Jože Zupan sta v nedeljo, 23. t. m., vstopila v severno steno Travnika in desno od Aschenbrennerjeve smeri, po stebru, ki sta ga imenovala »Sveča«, preplezala novo smer. Bivakirala sta 150 m pod vrhom stene, plezala pa 13 ur. Ocena je IV-V, mestoma A1 (smer je menda mnogo manj tehnična kot Aschenbrennerjeva), skala pa čudovita (trdna).