Iz časa/Železar (1978): Matevžev bivak, Bivak I, Bivak II, Bivak III, Bivak IV, zavetišče Pod srcem - Lipovčeva koča ... Nekaj novejših fotografij
Matevžev bivak
Bivak je postavljen v južnem ostenju Velike martuljške Ponce na široki polici nad zatrepom Velike Dnine. Po velikosti je najmanjši (prostora na dve navezi), je pa najvišji med vsemi jeseniškimi bivaki (2180 metrov).
V okolici bivaka so stene Škrlatice, Rokava in Rakove špice. Do vstopov v razne smeri je največ 15 — 30 minut.
Zanimivejše plezalne smeri v okolici: Rogljica — osrednji steber; Rakova špica — Rdeča zajeda, Smer po stebru; Škrlatica — Skalaški steber, Škrlatiške grede, Kugyjeva smer greben; Veliki Oltar —Velik Rokav—Škrlatica; — nekaj pristopov: Mala in Velika Martuljška Ponca, V. Oltar.
Dostopi do bivaka: Do bivaka I ne vodi nobena markirana pot. Vsi dostopi so težavni in orientacijsko zahtevni, zato je bolje, da se brez dobrega poznavalca terena ne odločimo za obisk bivaka I.
1. Še najlažji dostop je od doma v Krnici (2 uri hoje iz Kranjske gore) in sicer od doma v Krnici po markirani poti na Špik. Ko pot zavije v levo na melišče Lipnice, nadaljuješ po grapi Grintovca do večjega ovinka in od tu desno in po slabo vidni poti skozi borovce na melišče. Po meliščih levo navzgor v zatrep Velike Dnine, kjer na levi strani kraljuje bivak (3 ure).
2. Ostali dostopi do bivaka I so precej težji in daljši ter zato priporočljivi samo za alpiniste in izurjene planince:
a) Iz Martuljka v zatrep Pod Srcem in nato skozi Špikov graben in pod Malo Martuljško Ponco v Veliko Dnino
b) Iz Martuljka mimo bivaka III. Za Akom v krnico Kotel za vrhom Na Pečeh in preko melišč v škrbino med Veliko in Malo Martuljško Ponco. Spust po grabnu v Veliko Dnino.
Pobudo za gradnjo našega prvega bivaka sta dala Korenini in Frelih. Idejni osnutek sta predložila odboru TK Skale, ki pa za novotarije ni bil preveč navdušen. Na koncu so vendar odobrili gradnjo. Maja 1933 je komisija v sestavi: Miha Čop, Jože Čop, dr. Miha Potočnik, Boris Šega, Berlot, Matevž Frelih in Korenini, izbrala prostor, kjer naj bi stal bivak. Izbrali so polico v prevesnem južnem ostenju Velike Martuljške Ponce. Že junija istega leta je bila narejena lesena konstrukcija. Prevoz je brezplačno preskrbel Frelih, jeseniški gorniki pa so ves material prenesli v Veliko Dnino, kjer ga je mizar Smolej brezplačno sestavil. Naslednjo nedeljo so skalaši prinesli še pločevino in prekrili bivak. Junija leta 1933 je bil tako prvi bivak postavljen. Velike zasluge pri gradnji bivaka I. je imel Matevž Frelih. Zato so leta 1945 jeseniški gorniki poimenovali bivak po njem.
Bivak II
Bivak je postavljen na zelo razglednem mestu Na jezeru, med Šplevto, Oltarjem in Rokavi na nadmorski višini 2140 m. V okolici bivaka so stene Oltarja. Spodnjega, Srednjega in Visokega Rokava. Vsa ta skupina je brez zaznamovanih poti in orientacijsko zelo zahtevna, zato so ti vrhovi tudi med najmanj obiskovanimi v Julijcih. Plezalne smeri so kratke z dobro skalo, imajo pa malo težje in daljše sestope.
Nekaj plezalnih smeri: Spodnji Rokav — skozi Škarje, pod Škarjami, Potočnikova; Srednji Rokav—Vzhodni raz; Visoki Rokav—Leva in Desna smer; Veliki Oltar —grape.
Zanimivi pa so tudi pristopi na Veliki Oltar in Dovški Križ. kakor tudi prehodi v Martuljek ali Krnico.
Dostopi do bivaka:
1. Pred Poldovim rovtom se od ceste Mojstrana — Vrata odcepi nemarkirana
pot, ki v začetku vodi proti levi v veliko grapo. Po njej (večkrat prekinjena steza) do praga (steza vodi preko od desne proti levi) in mimo izrazitega vrha (mali Matterhorn) do bivaka D.
2. Iz Aljaževega doma po cesti proti Mojstrani približno pet minut, nato skozi gozd na veliko melišče. Ko se melišče zoži desno na travnate vesine iskaje prehodov na vrh Kališča. Sestop na severno stran med borovci (steza) in po polici na travnato melišče pod bivakom.
V juniju leta 1936 so jeseniški gorniki izkopali temelje za nov bivak. Prvotno je
bilo določeno mesto za bivak na Šplevti. Pri počivanju na robu Krnice Na jezeru, pa so se tako navdušili nad razgledom, da so odstopili od prvotnega načrta za gradnjo na Šplevti. Načrte je zopet izdelal Korenini. Pri delu so sodelovali tudi skalaši ostalih podružnic, gradnjo pa je financirala TKS z Jesenic in planinci z denarnimi prispevki.
Bivak III
Bivak stoji na nadmorski višini 1340 m med samimi macesni in s pogledom v obličje Široke peči. Oltarjev in martuljških Ponc. V okolici bivaka III ni markiranih poti, je pa zato zelo veliko plezalnih smeri. Tudi smučarji lahko pridejo na svoj račun vse poletje, saj plaz pod Široko pečjo ostane dolgo v jesen.
Zanimivejše plezalne smeri: Kukova špica — Kajzeljev steber; Široka peč —
Vzhodni steber, Centralna smer, Čihulova direktna, SZ raz; Mali Oltar — Severni steber; Velika Ponca — Severna grapa, Severni raz, Kamini.
Zanimivi pa so tudi prehodi: skozi Amfiteater na Dovški Križ, prehod skozi Jugovo grapo in skozi Grlo, prehod med Oltarjem in Veliko Ponco in prehod preko Škrbine med obema Poncama.
Gorniki — železarji — z gradnjo bivaka II še niso bili zadovoljni, dostopi pod severne stene martuljkovih gora so bili predolgi. V njihovih željah za novim bivakom jih je prehitela druga svetovna vojna. Toda že leta 1946 so začeli uresničevati stare želje. Spet je »očka bivakov« Korenini napravil načrte, ki naj bi dali večji in udobnejši bivak. Železna konstrukcija in dvojne stene bivaka, enonadstropne postelje, majhen štedilnik, vse to so bile novosti pri Bivaku III. V železarni Jesenice so izdelali železno in leseno konstrukcijo z udarniškim delom
članov — alpinistov. Koncem leta 1946 je bil bivak že zgrajen in opremljen, notranjo rekonstrukcijo je doživel bivak leta 1977, ko so jeseniški alpinisti zamenjali stare postelje z lesenimi pogradi (od prejšnjih štirih ležišč jih sedaj lahko prenoči v bivaku tudi deset planincev). Nova je tudi notranja oprema — plinska razsvetljava, plinski štedilnik, klopi in miza.
Bivak IV
Ta bivak je največji, saj v njem lahko prenoči tudi večja skupina ljudi. V okolici bivaka so prelepi tereni za spomladansko smuko (turni smuk s Križa), lahki dostopi na vse vrhove v okolici, alpinistično pa so zanimive plezalne smeri: Stenar — Kočevarjeva smer, Direktna smer, Zajeda spominov, Brojanov raz, Anceljnova smer; Dolkova špica — ima več lažjih smeri; Škrlatica — Južni raz.
Dostopi do bivaka: Od Aljaževega doma v Vratih po markirani poti za na Škrlatico (do bivaka, ki je na višini 1980 m, je dobri dve uri hoje).
V letu 1948 je alpinistični odsek Jesenice na predlog takratnega načelnika Krušica sklenil, da prične z gradnjo. Prostor so izbrali na Rušju. Načrte je naredil Korenini, organizacijo gradnje pa je prevzel Krušic. Še isto leto je bil pod streho, v letu 1949 in 1950 pa so ga notranje opremljali. V zimi 1950/51 je zapadlo v gorah zelo veliko snega. Močan veter je bivak odtrgal s temeljev. Toda graditelji niso obupali, že v jeseni 1951 je stal na istem mestu nov iz lesa narejen bivak, zavarovan in pritrjen z jeklenimi vrvmi. Naslednje leto je mizar dokončal notranje stene, prinesli so notranjo opremo in bivaka se je zaradi velikosti in udobnosti prijelo ime »hotelski bivak«.
V letu 1976 so člani AO Jesenice preuredili notranjost, železne postelje so zamenjali z lesenimi pogradi, na katerih so udobni jogiji, plinski kuhalnik poleg stare peči, plinska luč. Prostora za prenočevanje je sedaj več, tako da lahko udobno prenočuje tudi 12 planincev.
Jeseniški alpinisti so zgladili še eno zavetišče v naših gorah in to na Zadnjem Voglu. Ta bivak ima bolj smučarski namen, saj je postavljen v enega najlepših področij za turno smuko.
Zavetišče Pod srcem - Lipovčeva Koča
Zavetišče je bilo zgrajeno leta 1976 in je last PD Gozd Martuljek.
Dostop: Iz Martuljka mimo spodnjega slapa po markirani poti pod Špik. Zavetišče je v gozdičku na rahli vzpetini v smeri Rušice in iz vasi dosegljivo v uri in pol hoje. Ključ se dobi v Martuljku pri Omanu, hišna številka 62.
Vzponi in ture: Zavetišče je idealno izhodišče za vse vzpone v Špiku, Frdamanih policah, Rigljici in Rušici. Opisi vzponov do leta 1969 so razvidni iz knjige Plezalni vzponi - Vzhodne Julijske Alpe in oštevilčeni z oznakami 345—360, medtem ko dveh največjih vzponov (VI. težavnostna stopnja) v Frdamanih policah ni v omenjenem vodiču.
Ob 45-letnici postavitve prvega bivaka in 30 letnici ustanovitve alpinističnega odseka Jesenice so jeseniški alpinisti izdali serijo značk (bakrenih), ki ponazarjajo vse štiri visokogorske bivake.
Železar, 14. september 1978