Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najvišja gora sveta znova zmagovalka

Slovenec (1933): Angleška himalajska ekspedicija se je po brezuspešnem trudu, da bi dospela na vrh Mount Everesta, vrnila v London. ...

Pač se ji je posrečilo prodreti nekoliko više, nego prejšnjim ekspedicijam— dosegla je višino 8534 m — toda deževna doba je nastopila letos proti pričakovanju prej nego običajno in ekspedicija se je morala malo pred ciljem — najvišji vrh je visok 8840 m — vrniti z gorovja. Tako ima še vedno prav raziskovalec Tibeta dr. Sven Hedin, ki je izjavil, da je vrh Mount Everesta nedostopen.

Pri vsem tem je človek najvišji gori sveta vendarle že iztrgal nekaj njenih skrivnosti: iz zračnih višav. Kakor vemo, je angleška letalska ekspedicija, ki jo je vodil marquis Clydesdale, srečno preletela Mount Everest. Dve dvokrovni letali, v vsakem po en pilot in en opazovalec, sta se dvignili na letališču v Purneji ob Gangu. V 90 minutah sta dosegli Mount Everest, preleteli njegov vrh in ga 15 minut obkroževali, da sta imela opazovalca čas posneti vse podrobnosti veličastnega gorovja. Čez 14 dni se je posrečil še en polet.

Slike, ki so jih prinesli s teh poletov, so vzbudile največje zanimanje, ker podajajo najnazornejša pojasnila dosedanjih in bodočih plezalskih mest — saj ni dvoma, da poizkusijo svojo srečo še nadaljnje ekspedicije. Tako se je posrečilo med drugim posneti greben, ki predstavlja dostop na vrh, in na katerem sta leta 1924 našla smrt Mallory in Irvine, potem ko sta bila prodrla 8600 m visoko in tako postavila planinski višinski rekord, ki ga do danes še ni nihče prekosil. Posnemanje slik je bilo skrajno mučno in naporno delo, posebno poševnih. Delati so morali stoje in se izpostavljati mrazu 40 stopinj in vetru, ki je bril z orkansko brzino 50 m na sekundo. To so mogli prenesti le zato, ker so bili oblečeni v obleko, ki jo je neprestano ogrevala elektrika. Da so morali v tej višini vdihavati umeten kisik, se razume ob sebi. Megla, ki je ležala ob prvem poletu 5800 m in ob drugem 4900 m visoko, je pospeševala razgled v najvišjih plasteh, ker je zadrževala v sebi ves prah in vse, kar more skaliti jasnost ozračja. Tako so mogli že iz razdalje 16 km napravili enega tistih znamenitih novovrstnih posnetkov z infrardečimi ploščami, ki prodirajo plasti hlapu. Na stotine kilometrov daleč proti vzhodu in zapadu se je jasno videlo glavno pogorje Himalaje z mnogoštevilnimi gorami, ki jih doslej še ni bilo videlo v toliki jasnosti nobeno človeško oko.

Da je Mount Everest res najvišji vrh Himalaje, je že od daleč kazala dolga oblačna zastava, ki je visela na njegovi vzhodni strani. To zastavo je zapadni veter neprestano odganjal proti vzhodu, kjer se je polagoma razblinjala, a vodena para, ki se je vrtinčila iz globin, jo je neprestano obnavljala. Ta pojav moremo često opazovati tudi na najvišjih vrhovih Alp.

Važna pojasnila dajejo slike glede ustroja himalajskega pogorja. Vidi se, da ledovje po visokih vrhovih nikakor ni tako obsežno, kakor bi bilo domnevati, marveč je povsodi videti golo skalovje. Jasno so vidni znaki pogostih plazov. Prav tako je na navpičnih strminah skalovja spoznati, da so razne razkrojevalne sile že zelo razglodale vrh, ki predstavlja danes samo še razvaline nekdanjega gorskega orjaka.

Mount Everest leži na meji med neodvisno himalajsko državo Nepal in Tibetom. Obžalovati je, da je dal dovoljenje za prelet na svojem ozemlju samo nepalski maharadža, ne pa tibetanski dalai lama. Zato je bilo mogoče odkriti in izmeriti samo južna pobočja.

V tem pogledu je bila na boljšem Ruttledgejeva plezalska ekspedicija (o kateri govorimo spredaj), ker je bila dobila od dalai lame pooblastilo, da prodira s tibetanske strani — kakor že pred njo ekspedicije v letih 1921, 1922 in 1924. Topografični uspehi take ekspedicije, ki se s težavo vzpenja preko ledenikov in skalnih sten, seveda znatno zaostajajo za letalčevimi, ki more z enim samim pogledom obseči na tisoče kvadratnih kilometrov. Na drugi strani pa more plezalska skupina opraviti mnogo dragocenega podrobnega dela, izvršiti meteorološka in magnetična merjenja raziskati vode, tla, rastlinstvo, živalstvo itd. Tako se obe vrsti ekspediciji skladno izpopolnjujeta med seboj in seznanjata kulturno človeštvo z nedostopnimi in doslej neznanimi pokrajinami sveta.

Slovenec, 7. oktober 1933

 07.10.1933

dLib.si


Lord Clydesdale se na Westlandu PV-3 G-ACAZ približuje vrhu Mt. Everesta, 3. april 1933.

This day in aviation - 3 april 1933

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti