Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Stane Koblar

četrtek, 25. avgust 1983, ob 21:44, Boris Štupar, ogledov: 868

Železar (1983): Najlepše besede ne morejo opisati tistega, kar občutiš ob nenadni trpki izgubi tovariša iz planinske naveze, tovariša iz vsakodnevnega snovanja načrtov za nadaljnje delo v planinstvu in reševalni službi.

Bil je eden redkih zagrizenih, tihih planinskih, reševalnih in športnih garačev, ki si je napisal v knjigo življenja ugled samo in predvsem s svojim delom, brez besedovanja. Morda bi bilo stotine in stotine strani premalo, če bi hoteli opisati vse njegovo delo na brezštevilnih sestankih, na delovnih in reševalnih akcijah, pri šolanju reševalcev in vodnikov plazovnih psov in pri organizaciji tečajev.

Izučil se je mizarske obrti in še kot vajenec je že sodeloval v alpinističnem in smučarskem odseku jeseniške »SKALE«. Hitro je napredoval kot plezalec in kot smučar. Startal je na neštetih klubskih, medklubskih in tudi državnih prvenstvih in bil vedno med najboljšimi, tako ga je pot pripeljala tudi v državno reprezentanco. Zastopal je državne barve že pred vojno, po vojni pa je startal v reprezentanci leta 1946 v Romuniji in v Avstriji in leta 1947 v Švici. Pred vojno je startal v Italiji na Kaninu in v Sestrierih.

Po vojni je deloval tudi kot trener jeseniške mladine in kot trener ženske državne reprezentance. Vodil je nešteto tečajev za izpopolnjevanje smučarskega znanja gorskih reševalcev v vožnji z akia čolnom.
Njegovo delo pri GRS je bilo pomembno predvsem pri vzgoji in neprestanem ponavljalnem šolanju reševalcev, ki morajo biti vedno in neprestano v najboljši formi in Stane je znal poskrbeti za to. S kritično besedo je vedno nadvse objektivno ocenil vsako vajo in vsako reševalno akcijo in njegova zasluga je, da jeseniški reševalci niso odpovedali, niti v najtežjih preizkušnjah. Kot inštruktor je sodeloval v vseh predelih Jugoslavije.

Od 30. marca do 8. aprila 1957 je sodeloval v tekmovanju ekip GRS v Zakopanih na Poljskem, od 8. do 12. aprila 1960 je sodeloval v ekipi jugoslovanskih reševalcev na mednarodni GRS tekmi v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji in tudi na mednarodni GRS tekmi v Davosu v Švici. Povsod je bil član ekip, ki so bile pohvaljene.
Njegova neutrudljivost pri delu za planinstvo, smučarstvo in reševanje v gorah je lahko poplačano samo z ugotovitvijo, da nam bo manjkal, da se tolikšna prizadevnost ne da nadomestiti.

Za svoje človekoljubno delo je prejel mnoga visoka odlikovanja predsedstva, republike in športnih organizacij. Med vojno ni stal ob strani. Bil je kurir NOB v jeseniški okolici. Nevarna pota, kurirske steze, globoki sneg in ledena savska voda bi lahko marsikaj povedali o partizanu v akciji.
Mladi reševalci bodo ohranili njegov lik v trajnem spominu: njegovo mirno preudarno besedo, kritično-objektivno analizo dogajanj in človeški odnos do ljudi in tovarišev v reševalni službi.

Stane, hvala ti za vse!

GRS JESENICE
Železar, 25. avgust 1983
 

eXTReMe Tracker