Boris Štupar: ... ali kako boš, prišel do spoznanja o nekem dogodku
Naključja 3
ali kako boš, prišel do spoznanja o nekem dogodku
Smisel vračanja na neko goro ima lahko povsem drugačno razlago pri katerem drugem človeku. Iskanje neimenovane »scabiose« tam, kjer ni njeno naravno okolje, in kupa vprašanj na katere bi rad odgovor, lahko vodi v različna mišljenja in prizadetost vpletenih. Vsak po svoje razlaga dogodke, ki jih doživi. Smrt osebe ali živali, ali pa oddaljenost dogodka ti lahko pogled preusmeri in celo spremeni tvoje prepričanje. Beseda pridobi nov pomen in dejanja izgubijo jasnino. Motiš se tedaj, ko misliš, da ti je vse jasno.
Če se vse skriva v tem, da v gore hodiš zato, ker jih imaš preprosto rad, si moraš zadovoljstvo ustvariti sam. Kar ti je podarjeno, si ne prislužiš sam. Kar vidiš pri drugih ljudeh, je njihovo, najsi bodo to njihovi predmeti ali dejanja. Včasih ni dovolj znoj na obrazu, spoznanja moraš razumeti, doživeti in jih predstaviti drugim na njim razumljiv način. Kako spoznati zablode in nevarnosti, jih odpraviti:
- »Če nekaj še vedno počneš tako, kot si to počel pred desetimi leti, obstaja precejšnja verjetnost, da to počneš narobe.« (Charles Kettering, Američan, kmet, učitelj, inženir, znanstvenik, izumitelj, filozof). Za idejo ali misel si vzameš čas, jo pretehtaš, uvrstiš in presodiš njeno izvedljivost. Izvedba zamisli ločuje prave ustvarjalce od sanjačev. Korenine ustvarjalnosti rastejo tudi iz uničevalnih sil, saj vsakdo, ki ustvarja novo, pred seboj podira staro. Pretkanost, laži, spletke, goljufije in umazane prevare se pogosto znajdejo med orodji, ki jih ustvarjalci uporabljajo za dosego svojih ciljev. »Genij je 1 % navdiha in 99 % znoja.« (Thomas Alva Edison…(1)
- Pri zaznavanju stresa in vplivanju nanj imajo pomembno vlogo naše misli. Posameznik lahko situacijo oceni kot škodo ali izgubo, ki je že storjena, kot grožnjo, ki se nanaša na potencialno škodo ali izgubo, ali pa kot izziv, ki se nanaša na možnost za osebno rast. Prvi dve oceni vodita v negatevni stres (distres), tretji pa v pozitivni stres (eustres). Psihološki dejavniki in zunanje dražljajske situacije vplivajo na to, da je posameznikova zaznava situacije subjektivna. Kar je nekomu negativen stresor izjemnih razsežnosti, je drugemu močan pozitiven stresor – motivator. Ljudje smo si različni. Eni se v situaciji močnega delovanja stresorjev počutimo dobro, drugi skrajno neugodno. Ministresorji in drobni pozitivni stresorji so pomembna sestavina našega dobrega počutja, težava pa nastane pri preobremenjenosti, pretiranih časovnih omejitvah in hudih življenjskih preizkušnjah.(2)
Podoživljanje dogodkov in neustrezno obravnavanje posameznih dejanj, lahko posledično privedeta do nevarnih zasukov našega življenja. Temeljite presoje in pravi pogovori z dobro mislečimi ljudmi so žal postali bolj redkost kot pravilo. Seveda si vsak sam lahko najbolje pomaga in se pripravi za nadaljnje življenje. Raznorazni voditelji in analitiki pa bi lahko zaznali posamezne težave. Glavni namen analiz naj bi bilo boljše delovanje. Zato bi morali biti vodje primerno usposobljeni tudi glede najrazličnejših vrst znanja, ki včasih kažejo povsem obrobna področja, so pa potrebne za razumevanje včasih nerazumljivih dejanj in posledic le-teh. Novejše nezgode so še občutljiva tema, zato je včasih bolje, da se obrneš k starejšim:
- Po celonočnem reševanju iz stene je ob zadnjem dvigu ponesrečenca vrv sprožila veliko skalo. K sreči se je že toliko danilo, da so reševalci ob nosilih videli skalo, ki je letela proti njim. Z nosili vred so poskakali na varno. Kaj bi se zgodilo z sedmerico? Ali je prav, da se o takšnem dogodku ne govori?
- Kako se lahko človek sprosti po neprijetnem in skrajno nevarnem dogodku pod gorami. Morilec obkoljen in ujet v policijsko mišnico. Znotraj mišnice so tudi drugi ljudje, preplašeni in nemočni. Vse skupaj se za vse razen za nepridiprava , dveh žrtev in psa dobro izteče. Policisti se po recimo uspešnem delu sprostijo, tako da v zrak postrelijo vse preostalo strelivo. Ljudje v okolici, ki so bili za trenutek osvobojeni pritiska, negotovosti in skrbi, ki je vladala nekaj dni, se morajo ponovno zapreti. Zato je najbolje, da zmeraj pomisliš tudi na sočloveka, se iz vsake izkušnje, tudi tuje, nekaj naučiš. Podobnost v različnih stresnih situacijah je velika.
- Medvedke, ki je ovce pokončala tik pred vrati, se ne da pozabiti, le lažje razumeš strah, ko naj bi ponoči iskal nekoga, ki ni povedal kam gre, prav na območju, kjer naj bi bil, pa so opazili medvedje sledi.
- Kako razumeš človeka, ki mora za osvojitev vrha bolj privzdigniti nogo, prestopiti truplo! Lahko tako, da je to pač odmislil in se posvetil svojemu cilju. Prav tako je potrebno razumeti nekoga drugega, ki zaradi visoke stopnje tveganja, skrajno nevarnih okoliščin, obrne pred vrhom.
- Kako lahko v gorah, v razmiku nekaj let najdeš,v globokem snegu, na povsem istem mestu, pijane, podhlajene in onemogle ljudi. Stran od markirane poti, na povsem nelogičnem kraju. Enkrat moški, drugič ženska. Razlike v hvaležnosti za rešitev življenja pa nobene. Saj je tako ali tako ne pričakuješ, je vsesplošno mnenje.
Tudi preprosto »hvala« se lahko izreče …
Zamisel, ki jo imaš, lahko izvršuješ tudi z delom. Gore poznaš, opraviš s planinsko šolo, postaneš alpinist, čez čas gorski reševalec in se preseliš na območje, kjer že tako manjka takšnih ljudi. Spoznaš, da novinar ne pokliče vseh reševalcev, ampak samo enega. Plačilo v zadovoljstvu in droben delček resnice pride sam od sebe.
Lahko, da je vse skupaj NAKLJUČJE, nepredvidljiv dogodek. Ne more pa zakriti resnice o začetku in koncu. Morda je naše poznavanje VZROKOV pomanjkljivo in naše srečanje naključno. Lahko, da bodo ISKANJA, poti k nekim tragičnim dogodkom rodila dobro ali zlo. Z dobro mislijo premaknimo dogodke v pravo smer in se ob spominu kaj naučimo.
Boris Štupar
Podlom, 3. junija 2007
(
1) Človek ustvarjalec. Geo – odkrivamo svet. Junij 2007, številka 6, strani: 30-41.
(
2) Dr. Matej Tušak: Stres in kaj (ga) povzroča. Jana. 17. 4. 2007, številka 16, stran 61.