Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 02.08.1982

  02.08.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 2. avgust 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1900

Delo, Šport: ... Pozdravi I. slovenske ženske odprave v Pamir

LJUBLJANA - Iz Moskve so naše alpinistke, članice prve slovenske ženske odprave v Pamir, katere cilj je najvišji vrh SZ, Pik komunizma (7495 m), poslale prve pozdrave. Izpod najvišjega vrha SZ pa jih še nekaj časa ne moremo pričakovati, saj je preveč zapletov s pošto.
Na sliki: Pik komunizma, cilj naše ženske odprave.

V Vipavi sedaj AO
Po 13 letih delovanja alpinistične sekcije PD Vipava so imeli pred nedavnim ustanovni občni zbor AO Vipava. Novi odsek šteje sedaj šest alpinistov in prav toliko pripravnikov in tri tečajnike. Do nadaljnjega ga bo vodil dosedanji načelnik Dare Hrovatin.
Po občnem zboru so pripravili še srečanje alpinistov vseh generacij in sprejem novih alpinistov, zaslužnim za razvoj alpinizma na Vipavskem pa so podelili spominska darila.

Zajeda Šit
V soboto, 10. julija, sta dve navezi AS Črna (Teodor Jelen-Milan Plesec-Viktor Povsod in Igor Radovič-Zdenko Žagar) ponovili Zajedo Šit. Dva dni pred tem pa sta Mirč Jelen in Plesec v Mali Raduhi preplezala Mihovo in Študentsko.

Direktna in Zajeda
Julija sta plezali pomembnejše smeri dve navezi AO Impol. Frešer in Romih sta ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki, ženska naveza (imamo jih torej še, kljub odhodu v Pamir in Italijo) Marina Fajs in Mira Uršič pa Zajedo v Malem Jalovcu.

Seznam alpinistov BiH
Komisija za alpinizem PZ Bosne in Hercegovine je objavila seznam vseh, ki so do aprila letos v tej republiki dobili naziv alpinista. Zadnji na seznamu registriranih (vsak prejme značko z zaporedno številko) je Mukrim Šišič, ki ima št. 77. V znak priznanja pa so častni naziv (ne pa tudi značko) podelili še 19, ki so imeli zasluge za njih razvoj.

Dve težki v Dolomitih
Igor Mezgec (AO Postojna) in Slavko Svetičič (AO Idrija) sta 18. julija preplezala Via delle Grole (VI, A0/V, 700 m) v Rocchetta Alta di Bosconero, ki je bila prvič preplezana leta 1965. Dva dni za tem pa sta ponovila še smer Costantini-Apollonio (VI-, A2, 500 m) v Tofani di Rozes. To smer iz leta 1944 naši plezalci že poznajo. Leta 1969 sta jo ponovila Mlač in Sirnik, predlani Plevel in Vetorac in v njej sta se ponesrečila Čulk in Lesjak.

Sam in v navezi
Bogdan Biščak in Igor Škamperle sta 15. julija ponovila Cozzolinovo zajedo v Koritniškem Malem Mangartu, dan kasneje pa še Barbaro (v spomin Barbare Kamušič) v Vevnici. Rado Fabjan (vsi AO Postojna) pa je sam preplezal (22. julija) smer Ogrin - Župančič v Široki peči, dan kasneje Dibonovo v Špiku, za konec pa z Miranom Gabrščkom (Akademski AO) še Wisiakovo v Steni!

Novice iz Sarajeva
Čeprav alpinizem v BiH vzbuja skrb (vsaj po neuradnih podatkih), je občasno le mogoče izvedeti kaj o aktivnosti posameznikov. Branimir Maltarič in Boris Kovačevič sta se javila iz Alp. 20. julija sta preplezala S greben Piz Badile (IV+/III, 750 m, 3 h), po katerem sta tudi sestopila. Od nadaljevanja sta potem zaradi slabega vremena odstopila. Precej alpinistov je odšlo tudi v Chamonix. Dragan Ilič, tajnik KA BiH nam je posredoval tudi podatke o taboru »Botin 82«, ki je bil od 2. do 5. julija. Žal so se ga udeležili le člani AO iz Zenice, šesterica je prišla iz Sarajeva, dva iz Nikšiča in štirje člani GRS iz Mostarja, skupno jih je bilo 11. Gvozdenac, Hodžič in Isakovič so opravili 4. P Ilijine smeri (V+, A1, 450 m), Gafič, Brabus in Rudan so preplezali novo smer v desnem delu Botina (III, 350 m), Lalovič in Lalič iz Nikšiča pa med Botinom in Telečo lastno (II-III, 150 m). Nadalje sta Ilič in Kovačevič opravila 1. P Centralne smeri (VI-/V+, A1,450 m), ki sta jo dan za tem preplezala še Gvozdenac in Isakovič. Ta dva sta opravila tudi 2. P Davorove smeri (V+, A1, 430 m), Grabus in Rudan pa sta ponovila Ilijevo smer.

Vabilo v Zahodne Julijce
Komisija za alpinizem PZS organizira od 22. do 29. t. m. alpinistični tabor pod steno Malega Koritniškega Mangrta (Italija). Vodja Peter Podgornik iz Nove Gorice je sporočil, da mu je Škamperle že prevedel vse opise iz Buscainijevega vodnika, dobil je tudi že opise smeri, ki so jih preplezali naši alpinisti itd. in upa, da bo dokumentacija popolna. Dostop z osebnim avtomobilom je mogoč do Mangrtskih (Belopeških) jezer, zveza pa je tudi z avtobusom (do Fužin).

Matičarji aktivni vsepovsod
Maja Dolenc in Kregar sta 8. julija preplezala Direktno v Špiku. Dva dni za tem sta Bešlin in Kregar ponovila Varianto v Travniku (6 h), Belak in Drobnič Direttissimo v Stenarju (13 h), Vlasta Kunaver s soplezalko pa Brojanov raz v Stenarju. Alič in Kofol sta 18. julija preplezala Skalaško z Ladjo, teden dni pred tem pa Belak, Dvoršek in Pavliha Radovljiško v Kraj sten (Prisojnik).
Belak in Bertoncelj sta 17. julija opravila (drugo?) ponovitev zelo krušljive Krušičeve smeri (V+/IV+) v Široki peči, ki je bila prvič preplezana že leta 1952. 25. minulega meseca je Belak s hčerko Mojco (stara je šele 14 let) prvič popeljal po Kratki Nemški smeri. Dan pred tem pa sta z Matijevcem plezala Črni kot v Mojstrovki, toda verjetno z variantami, ker je bilo nekaj sila težkih mest.
Drugi člani AO Ljubljana-matica so zvečine v Zahodnih Alpah, kjer pa imajo kar precej težav z vremenom. Vrnila sta se le Dvoršek in Senegačnik. Za začetek sta hotela prečiti greben Weiss-Kugel-Similaum (Ötztalske Alpe). Toda uspelo jima je priti le na Im hinteren Eis (3270 m), potem pa se je smrtno ponesrečil nemški gorski vodnik (padel je v ledeniško razpoko) in še snežiti je začelo.

Jalovec, Vežica in Stena
Ris, Horvat in Tučič so 22. julija preplezali Raz Jalovca, pred tem pa je Tučič z Gomilškom (vsi AO TAM) ponovil Akademsko v Vežici. Iz AO Slovenj Gradec pa so nam sporočili, da so Jože Kremzer, Jože Štalekar in Marjana Šumah preplezali Bavarsko smer v Steni.

Še enkrat Čihulova smer
Člani AO Ravne so imeli tabor Za Akom. Med drugim so preplezali tudi krajši žleb s kaminom levo od Češke smeri v Malem Oltarju, za katerega nimajo podatkov o prvih plezalcih. Stanko Mihev in Janez Žalig pa sta ponovila Čihulovo smer. V zgornjem delu ju je presenetila nevihta s strelami.

V skupini Catinaccio
Zdenka Dolinar in Boštjan Kekec sta julija ponovila Zgrešeno smer v S stebru Grintovca, Kekec in Mitja Kovačič Trikot v Dolgem hrbtu, Demšarjeva in Janez Dolenc Kašutovo z Ledeno varianto, Damjan Vidmar in Justina Rant pa Raz Jalovca. Demšarjeva, Dolenc, Kekec in Vidic (vsi člani AO Škofja Loka) so se od 22. do 24. julija mudili tudi v Dolomitih, v skupini Catinaccio oziroma Rosengarten. Bilo pa je slabo vreme in uspelo jim je preplezati le JZ raz stolpa Delago in smer prvopristopnikov na stolp Stabeler.

Težave z dovoljenji
Kaže, da imata obe hrvaški odpravi, ki sta jeseni namenjeni v Himalajo, težave z dovoljenji. Kaj bo, še ne vedo. Odprava, ki jo vodi Darko Berljak, je n. pr. namesto za Daulagiri 7 (7246 m) dobila dovoljenje za Anapurno 4 (7540). Vrh je sicer višji, toda nanj so se naši alpinisti povzpeli že leta 1969.
Sicer pa je večina boljših alpinistov sedaj v Alpah, v Chamonixu ali Zermattu. Pod Monte Roso imajo ledeniški tečaj, ki ga vodi Ervin Hazes. Od domačih vzponov lahko omenimo le Gorenjsko (in izstop po policah ter Zimmer-Jahnovem zaradi dežja) v Steni, ki sta jo preplezala Branko Ognančevič in Radovan Draganič (oba AO Velebit).

Dva lepa vzpona
Janez Benkovič in Marjan Kregar (oba AO Kamnik) sta za »ogrevanje« najprej vodila na Mont Blanc, potem šele sta pričela vzpone. 8. julija sta vstopila v Bonattijev steber Druja, bivakirala in naslednji dan (po 28 urah) izplezala v lepem sončnem vremenu. Pet dni kasneje sta ob polnoči krenila s Col de la Fowrehe in v desetih urah preplezala smer Ceccinel - Nominnée v Grand Pillier d'Angle. Potem sta nadaljevala do vrha Mt. Blanca.

Štiri dni plezanja
Franček Knez (AO Impol) je v četrtek, 22. julija najprej preplezal Arihovo smer v Frdamanih policah. Potem je prečil (III-IV, 2 uri, verjetno PrV) steno te gore in še sosednjega Špika, vse do Grabna, in je za konec preplezal še Cizljevo v Špiku. Ob 18. uri si je že uredil bivak pod Škrlatico.
Po deževni noči je v slabem vremenu najprej preplezal novo smer po žlebovih desno od Kugyjeve (Čez most: III-IV, v zgornjem delu se združita), po kateri je potem sestopil. Nadaljeval je - verjetno tudi prvenstveno - prek stene Oltarja (Pod streho: III-IV), po kateri je potem tudi sestopil (Žlebičarka: III-IV).
Ker se je vreme poslabšalo je zapustil Martuljk in se preselil v Planico. Tu je v soboto z J. Rošom preplezal Zajedo (III+) v desnem delu stene Slemenove špice, v nedeljo pa je sam ponovil smer Kočevar-Herlec in sestopil po Tschadovem stebru.

Iz domžalskega AO
Janez Jeglič in Peter Pauli sta 18. julija brez stremen (posebnost AO Domžale) in v slabem vremenu ponovila Cizljevo smer v Špiku. Sestopila sta po Grabnu. 23. julija pa sta Silvo Karo in Jeglič preplezala Helbo v Steni, potem pa sta se morala zaradi dežja obrniti.

Lonca v Travniku
Janko Humar in Žare Trušnovec, oba člana Soškega AO, sta 17. julija preplezala novo smer v Travniku (ob Plaskem Voglu), in sicer v levem delu najbolj strmega predela stene, levo od Direktne. Imenovala sta jo Lonca (IV-V, A0, 450 m). Za večino nenavadno ime je dobila po zadnjem strmem plezanju. V njem je namreč trave za celo »lonco« (vlake iz vej, s katerimi domačini spravljajo seno), kar zna biti v dežju neprijetno.

Tudi starejši se ne dajo
Člana AS Prevalje Ivan (48) in Ivanka (45) Komprej ter Alojz Napotnik iz Dobrle vasi (Avstrija) so 18. julija opravili vzpon na Breithorn (4160 m). Dva dni kasneje sta se zakonca Komprej povzpela še na Matterhorn (4477 m) in 22. julija vsi trije na Marmolado (3344 m). Potem so se zaradi poslabšanja vremena morali vrniti domov.
Na Matterhorn sta se po grebenu Hörnli povzpela tudi člana AO Celje Zdenka Golavšek in Franc Horvat.

Slabo vreme pod Glocknerjem
AO Celje je organiziral od 22. do 24. julija ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem. Bilo jih je skupno 20, toda žal so imeli ves čas slabo vreme in so le stežka opravili nekaj vaj na Pasterzi.

Prve vesti iz AAO
Po daljšem času so se spet oglasili člani Akademskega AO. Bogdan Kladnik in Boštjan Veber sta z Iztokom Vidicem iz AO Matica ter mariborsko navezo Golnar-Hansel 17. julija preplezala greben Cosmique na Aiguille du Midi, naslednji dan pa Gervasuttijev ozebnik. Marjana Brenčič in Tone Palčič (član AS Borovnica) sta 24. julija ponovila Steber Šit. 25. julija pa sta Kladnik in Tine Kristan preplezala smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, Andrej Kokalj in Tadej Slabe pa Peternelovo s Čopovim stebrom v Steni.

R. Casarotto nadaljuje
BENETKE - Renato Casarotto, italijanski alpinist, ki zadnja leta preseneča (predvsem s solo vzponi - Patagonija, Cordillère, Mt. Blanc) s svojo izredno aktivnostjo, je julija opravil vzpon na Severni Broad Peak (Falchan Kangri, ok. 7700 m).

Umetna stena v dvorani
TORINO - V veliki pokriti športni dvorani so mestne oblasti zgradile umetno steno, ki bo omogočala trening in poduk v plezanju. Steno so postavili v spomin na nekega domačina-alpinista, ki so ga lani ubili pripadniki rdečih brigad. Ob odkritju so pripravili tudi veliko demonstracijo plezanja, na kateri so sodelovali znani evropski alpinisti.

10 let Messnerjeve šole
VILNOSS - Letos se izteka deset let, odkar je v tem mestecu na Južnem Tirolskem Reinhold Messner ustanovil alpinistično šolo. Za jubilej so pripravili treking v Himalajo, točneje v vznožje Everesta in Lotseja. Izhodišče bodo imeli v vasici Feriče, vodja pa je gorski vodnik - Siegfried Messner, brat lastnika. Cena za udeležbo pa ni ravno nizka - 5800 DM

Z balonom na vrhove
BERN - Tistim, ki jim ni škoda denarja, je na voljo tako rekoč vse. V mestecu Gstaad se lahko naroče celo na ogled Bernskih Alp iz balona. Cena na osebo je 250 švicarskih frankov, polet traja nekako poldrugo uro, lete pa poleti in pozimi, če je le dovolj kandidatov.

Še dve japonski žrtvi
TOKIO - Število smrtno ponesrečenih alpinistov v kitajskem delu Himalaje bo letos - kaže - precej večje, kot v nepalskem. Japonska federacija je sporočila, da sta izgubljena še dva njihova člana - Vada Iminoru in Makoto Sugavara, tretjega - Hironari Macudo pa so našli živega po 19 dneh negotovosti.

TV film o Eigerju
LONDON - Angleška televizija je posnela film o plezanju v severni steni Eigerja, pravzaprav o Direttissimi in nesreči Johna Harlina, ki se je v tej steni ponesrečil med (zimskim) prvenstvenim vzponom.

Žele si na Everest
PRAGA - Češkoslovaški alpinisti že nekaj let načrtujejo vzpon na najvišji vrh sveta - 8848 m visoki Mount Everest. Toda rezervacije, ki so jih objavili v nepalskem ministrstvu, jim tega še nekaj let ne dopuščajo. Pa se ne dajo! Letos se bo v Katmanduju dalj časa mudil njihov posebni zastopnik Jožef Psotka (rekorder z 8598 m, ki jih je lani dosegel na Kangčenzengi) z nalogo, da poišče kako »posebno« možnost.

Tudi križanke
MÜNCHEN - Nekdanji Alpinismus, sedaj pa ALPIN magazin, pod vodstvom (ali vsaj imenom) Reinholda Messnerja vse bolj pluje v »nevtralne« vode. Pojavila se je že celostranska križanka, Messner s celostransko fotografijo »reklamira« sekt, ne manjka tudi reklamnih sestavkov in podobnega. Kakšen je vtis bralcev, pa bodo skušali ugotoviti z obsežno anketo.

Tudi Bergsteiger
MÜNCHEN - V zadnji (avgustovski) številki revije Bergsteiger-Mountaneer je končno objavljena tudi (nekoliko daljša) novica o naši odpravi na Aconcaguo s fotografijo J stene in vrisano novo smerjo. Kompletno gradivo pa je Hiebeler prejel že marca in tudi daljši članek. Toda kaže, da se tudi v drugih redakcijah kaj zatakne, saj je pred nedavnim zahteval vse znova.

Češkoslovaški festival
PRAGA - Češkoslovaška alpinistična zveza oziroma njen južnomoravski odsek in Kulturni družbeni center Teplice na Metuji vabita na 2. mednarodni festival alpinističnih filmov, ki bo od 2. do 5. septembra letos na področju Adrspaško-Teplickega peščenjaka. Razpisane imajo tri nagrade: alpinističnih izvedencev, filmskih strokovnjakov za tehnično izvedbo in gledalcev. Sprejemajo pa zvočne in neme, črnobele in barvne filme, ki so posneti na super 8 ali 16 mm trak. Napovedana je udeležba specialistov iz številnih držav, snemalcev z Everesta, Makaluja, Lotseja in Daulagirija. Posebej so povabili tudi naše alpiniste.

Spomladanske ameriške odprave 1982
Adams H. Carter, urednik ameriškega alpinističnega glasila, je posredoval izčrpen pregled njihovih letošnjih predmonsunskih odprav v Himalajo.
Osemčlanska ženska odprava pod vodstvom Sue Giller je aprila brez pomoči Šerp (ti so jim pomagali le do baze, 4910 m) osvojila Ama Dablem. Povzpele so se po normalni smeri (J grebena) imele so tri višinske tabore, na vrhu pa jih je bilo vseh osem.
Odprava, ki se je namenila na Everest s severa (s Kitajske), po velikem ozebniku v S steni, je imela že na začetku velike težave. Niso imeli nosačev in jaki so jim tovore prinesli le do mesta, ki je bilo še 15 km od vznožja stene. Potem so do višine 7620 m postavili pet taborov. Med iskanjem prostora za šestega pa je na višini 8015 m zdrsnila Marty Hoey, in sicer 1800 m globoko. Tri dni po nesreči so vseeno poskusili priti na vrh. Larryju Nelsonu je uspelo priti prek Rumenega pasu, vse do višine 8400 m, potem pa se je zaradi ozeblin moral obrniti. Odpravo je vodil Lou Whittaker.
22. aprila je četverici (eden je bil Anglež) uspelo priti na 6440 m visoko Čolatce v Kumbu Himal. Kljub nevarnosti plazov so smer speljali po »ledenem slapu«, ki vodi v sedlo (5640 m). Z njega so na alpski način v štirih dneh preplezali še JZ greben. Vzpon je bil težji kot so pričakovali. Motilo jih je vreme, tehnično zelo zahtevnega plezanja pa je bilo kar za 30 raztežajev.
Odpravi, ki jo je vodil Jack Glidden, pa je uspelo preplezati novo varianto smeri, ki vodi po zahodnem grebenu na Nun (7137 m).


Kredarica drugače
MOJSTRANA - Triglavski dom na Kredarici, kakršnega vidijo obiskovalci te dni. »Nekoliko ga manjka« zato je tudi problem s prenočišči. Zato pa bo že prihodnje leto mnogo, mnogo bolje... (Foto: Tone Krisper)

Nova izdaja karte za Kamniške in Savinjske
Slovenija je zvečine že prekrita s planinskimi zemljevidi, ki jih izdaja planinska založba PZS - Za novo karto 130 dinarjev

LJUBLJANA - Tretja razširjena in dopolnjena izdaja karte Kamniške in Savinjske Alpe (1:50.000), ki se je te dni pojavila v knjigarnah, je nov dokaz, kaj vse se da napraviti z načrtnim sodelovanjem strokovnih in amaterskih organizacij: geodetskega zavoda SRS in planinske zveze Slovenije.
Prvo, kar bo vsak opazil, je spremenjen izrez. Karta je pokončna in tudi nekoliko večja. Odrezan je del Mozirskih planin in Dobrovelj, zato pa je dodan zgoraj del Karavank. Na karti je sedaj tudi Peca z delom slovenske Koroške (do Žitare vasi na severu). Ker se je pojavil tudi Obir, je podnaslov Z OBIRJEM IN PECO nujen, obenem pa tudi dovolj ilustrativen.
Videti je tudi, da je karta grafično povsem na novo izdelana in je v tehniki enaka drugim, ki jih je izdelal geodetski zavod. Pridobila je na preglednosti, imena (in nadmorske višine) so bolj čitljiva pa tudi relief nekoliko bolj »izstopa«. Za tistega, ki bo iskal podrobnosti, pa je predvsem pomemben podatek, da najnovejša karta planinske založbe pri PZS prikazuje topografsko stanje leta 1981. Vse ceste in gozdne poti so dopolnjene po avionskih posnetkih snemanja jeseni lansko leto. Vris markiranih poti pa so pregledali pri planinskih društvih, ki s svojimi markacijskimi odseki skrbe za to področje. Na avstrijskem državnem ozemlju pa je dosledno zastopana dvojezičnost pri uradnih krajevnih imenih, vsa druga so slovenska.
Za tiste, ki bodo karto pogosto uporabljali, je pomembna še ena novost: karta je natisnjena na kartografskem papirju. Le-ta površinsko ni vrhunsko obdelan, zato so barve nekoliko manj izrazite, toda zato pa je mnogo bolj odporen.
Tudi to karto je natisnilo ČGP Delo, na osnovi temeljnih topografskih načrtov 1:5000 in 1:10.000 republiške geodetske uprave pa so jo pripravili strokovnjaki geodetskega zavoda SRS pod vodstvom Vilija Kosa.
Cena nove karte je 130 din, kupiti pa jo je mogoče v ekonomatu planinske zveze Slovenije v Ljubljani, Dvoržakova 9 (tel. 312-553) pa tudi že pri nekaterih planinskih društvih in v knjigarnah.

FRANCI SAVENC

Planinci - brigadirji za obnovo planšarstva
V okviru ZMDA »Posočje 82« so delali pod tolminskimi gorami - Tudi tečaj za vodnike

TOLMIN - Tri tedne je v okviru zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 82« delovala tudi skupina 40 planincev - brigadirjev, članov MPDB »Triglav«. Posebno prostovoljno delovno brigado je mladinska komisija PZS prvič organizirala leta 1980 za gradnjo vzgojnega centra v Bavšici, letos pa je že drugič delovala na Tolminskem - pri obnovi planinskega pašništva in planšarstva.
Po delovnem programu, ki ga je oblikovala TOK iz Tolmina, so obnavljali in čistili planinske pašnike za poletno pašo, gradili čredinke, pomagali pri obnovi hlevov in drugih stavb na planini Polog in sodelovali so pri vzdrževalnih delih na makadamski cesti iz Zatolmina. Posebnost pa je bila pomoč edini še živi kmetiji v dolini. Vsak dan so odhajali po trije brigadirji k Bleku in pomagali pri kmečkih opravilih. Pri spravilu krme pa jih je sodelovalo celo 15, od tistih, ki poznajo tako delo že od doma, pa do onih, ki so bili pri tem popolni novinci.
Planinska brigada se je od drugih razlikovala tudi po tem, da je del udeležencev hkrati opravljal še tečaj za mladinske vodnike. Ob napornem delu so imeli še toliko volje in moči, da so se planinsko izobraževali in vadili, ob prostih dnevih pa opravljali ture na okoliške vrhove, kar tudi sodi k šolanju.
Ker so delali izven naselja ZMDA »Posočje 82«, na planini Polog, so imeli tudi svojega kuharja, zaloge pa so jim vsakih dva dni pripeljali iz doline. S centrom so imeli radijsko zvezo, za boljšo obveščenost pa so izdajali tudi svoje glasilo. Poleg tečaja za MV so imeli še planinsko šolo in tečaj prve pomoči, pa še radioamaterski tečaj. Da so navezali dobre stike z domačini, pa kaže, da so se jim na udarniškem dnevu, ko so urejali cesto, pridružilo tudi 17 mladih iz Zatolmina.

Trije novi priročniki
Navodila za oskrbo in označevanje planinskih poti - Zaščitena območja - Planinski dnevnik - Publikacije so na voljo na sedežu PZS

LJUBLJANA - Planinska založba pri planinski zvezi Sloveniji izda vsako leto številne nove izdaje (in pripravi več ponatisov ali zboljšanih izdaj), ki so med ljubitelji gora vedno dobro sprejete. Tudi letošnja sezona ni izjema. Med tistimi edicijami, ki so že izšle, pa bi omenili tokrat le tri priročnike. Za tiste, ki ste namenjeni v Kamniške in Savinjske Alpe, pa še opozorilo, da je izšla tudi tretja, zboljšana izdaja vodnika po tem gorstvu, ki jo je - tako kot prvi dve napisal prof. Peter Ficko iz Velenja. Cena je 350 din.

Zaporedno številko Planinske založbe PZS 80 ima priročnik NAVODILA ZA OSKRBO IN OZNAČEVANJE PLANINSKIH POTI, ki ga je pripravil dolgoletni načelnik komisije za planinska pota Stanko Kos. V ediciji, ki ima 58 strani, je avtor nanizal devet poglavij: Nekaj o zgodovini potov, Organizacija markacijskih odsekov, Naloge markacijskega odseka, Delo markacijskega odseka, Tehnika markiranja in obnove potov, Preložitev, izboljšava planinskih poti, Varovanja na potih, Zimske markacije in Osebna zaščita in varovanje. Vključena so tudi navodila podkomisije za reševanje iz plazov IKAR o markiranju in zavarovanju smučarskih prog in poti pa še Pravilnik o markacistih in o diplomi Alojza Knafeljca. Za to, na pogled sicer skromno knjižico, upravičeno lahko rečemo, da bo nepogrešljiv smerokaz vsem, ki se ukvarjajo s planinskimi potmi in obvezen učbenik udeležencem vseh planinskih šol, hkrati pa bodo v njej našli koristne informacije in napotke tudi vsi drugi ljubitelji gora. Cena je 70 din.

ZAŠČITENA OBMOČJA Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije je pravzaprav dodatek planinskim vodnikom, publikacija pa je izšla na osnovi sodelovanja med planinskimi organizacijami omenjenih treh dežel. Izdajatelj je namreč, poleg PZS, še Sektionsverband Kärnten des ÖAV in Commissione regionale del CAI per la protezione della natura del Friuli-Venezia Giulia, izdaja pa je trojezična - italijanska, nemška, slovenska. Avtorje je pri pisanju vodila želja, da bi ljudje načrtneje obiskovali tudi tiste kotičke, ki so zaradi naravnih posebnosti in lepot zaščiteni, da bi te posebnosti občudovali in čuvali. Na področju Slovenije so opisani: alpski botanični vrt Juliana v Trenti, Mala Pišnica, Martuljkova skupina, Triglavski narodni park, Rakov Škocjan, Notranjski Snežnik, Robanov kot, dolina Tople, pragozd Šumik na Pohorju in Donačka gora. Po deset je zaščitenih območij tudi v Italiji in Avstriji. Publikacijo, ki vsebuje tudi 31 tri-barvnih grebenskih skic, je uredila Darinka Petkovšek, njena cena pa je 300 din.

Tretja publikacija PLANINSKI DNEVNIK pa je pravzaprav že (nekoliko zboljšana) druga izdaja, toda zato ni bila nič manj radostno sprejeta. Dalj časa so ljubitelji izletov in pohodov v naravo po njej namreč zaman spraševali. Besedila je v njej sorazmerno malo (določbe o sprostitvi gibanja v obmejnem pasu, znaki v sili, mednarodni znaki za klic helikopterja in - častni kodeks slovenskih planincev) zato pa več praznega prostora. Vanj si planinci namreč zapisujejo svoje vtise, odtiskujejo žige in podobno. Cena je 65 din.
Vse tri publikacije so na voljo v ekonomatu PZS, Dvoržakova 9 v Ljubljani, ob ponedeljkih med 14. in 18 uro in vsak dan, razen sobote in nedelje, med 8. in 12. uro. Naročila sprejema založba tudi pisno (z naročilnico) ali po telefonu (061) 312-553 in razpošilja po povzetju. Rabat ob nakupu najmanj pet izvodov ene edicije je 15%.

Kranjski dom na Ledinah priljubjen
JEZERSKO - Kranjski dom na Ledinah je postal zelo priljubljena planinska postojanka planincev, alpinistov in smučarjev v osrčju Savinjskih Alp, poleg tega pa dom tudi po finančni plati uspeva. Vse to so ugotovitve kranjskega planinskega društva, ki je pred petimi leti uredilo ta objekt.
Dom, ki stoji v bližini ledenika pod Skuto, je posebno priljubljen med smučarji. Na ledeniku, ki ima ugodno osojno lego, so že pred leti uredili vlečnico, letos pa so poletno smučišče obogatili še s teptalcem. V sodobno opremljenem domu je 60 ležišč, sobe imajo kopalnice in tuše, v domu pa je 100 sedežev.
Dom na Ledinah je večkrat poln do zadnjega kotička in zato so kranjski planinci že nekajkrat razmišljali, da bi ga razširili. Vse pa kaže, da s tem ne bo nič, saj za to ni pravih prostorskih možnosti. Poleg tega pa tudi Jezersko ni daleč. Do koče je speljana tudi tovorna žičnica.
Odveč je bila bojazen, da bo v tem delu naših gora, zaradi večjega števila obiskovalcev, ogrožena divjad. Prav tako pa planinci skrbe za čistočo okolja, saj sta dom in okolica lepo urejena.

LADO STRUŽNIK

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PrV
eXTReMe Tracker