Matjaž Čuk: 7. decembra 2012, etapa Dhobane (1020 m) - Chyawabesi (320 m)
Veš, tista sestra iz vasi Dhobane pa postaja stara ...
Starejša gospa, najina gostiteljica, je včeraj trdila, da se pot do Tumlingtarja samo spušča. Jaz pa sem skoraj prepričan, da temu ni tako. Zato imam argumente. Nepalski zemljevid in malce nezanesljivi vodnik Lonely Planet, ki me je že večkrat pustil na cedilu. Bomo videli, kdo ima prav. Zvečer bo vse jasno.
Začneva navzdol. Pot se le počasi spušča, vseskozi tik nad reko. Kjer se ji preveč približa, se takoj vzpne navzgor. Toda vzponi so res kratki, običajno le nekaj metrov.
Danes nisva jedla zajtrka. Zakaj, ve le vodič. Zajtrkovala bova nekje na poti! mi je zjutraj dejal. In sva šla.
Po slabih dveh urah greva mimo osamljenih hiš. To je vas Gothe Bazar. Čez viseči most prečkava stranski potok. Na drugi strani je hotel. Tu bom le dočakal prvo hrano v današnjem dnevu.
Še naprej slediva reki navzdol. Številni mostovi zgrajeni iz bambusovih stebel vodijo čeznjo. Nekateri so prav drzni. Čez enega od njih prečkava stranski potok, nato pa se začneva vzpenjati. Vzpon se ne konča tako, kot nekaj prejšnjih po nekaj metrih, ampak se kar nadaljuje. Ko sopihava v oblačnem, soparnem vremenu že dobre pol ure si ne morem kaj, da ne bi rekel vodiču: Tista sestra iz vasi Dhobane, pa postaja stara. Pozabila je na ta vzpon!
Ja, ampak to je kratek vzpon, le sto metrov! jo brani vodič.
O ne, že do zdaj sva se dvignila 250 metrov in če so te hiše pred nama vas Chalise, se bova dvigala še naprej! ugovarjam.
Potem vse tiho je bilo ...
Tudi vodič je sprevidel, da sem imel jaz prav. Zelo okroglo uro ali skoraj 500 višinskih metrov je dolg vzpon na greben, ki loči reki Irkhuwa Khola in Arun. Na vrhu je čajnica, kjer se ustaviva na okusni in poceni, gosti juhi s špageti, ki tukaj sliši na ime Thupka.
Odtod se pot spušča navzdol. A ne tako, kot bi si jaz želel, hitro in strmo ampak počasi in zelo položno. Pod nama so široke vijuge ene večjih rek v vzhodnem Nepalu, reke Arun. Priteče iz Tibeta in je ločnica dveh velikih pogorij Makaluja in Kangchenjunge.
Skoraj celo uro traja preden se pot končno le strmeje spusti. Zdaj gre hitro in kmalu sva pri dolgem elegantnem visečem mostu, čez katerega prečkava široki Arun. Na drugi strani po produ in mivki v pol ure doseževa naselje Chyawabesi.
Bambus je zelo pomemben material v nižinskih predelih vzhodnega Nepala. Najnižje temperature v celotnem letu tudi ponoči le redko padejo pod 15 stopnij Celzija. Hiše so zelo preproste in zračne. Temperatura v njih je enaka zunanji. Dobro se spominjam malodane kopije te vasi ob še drugi veliki reki v vzhodnem Nepalu, Tamurju – vasi Dhoban, izhodišču za treking pod Kangchenjungo.
Popoldne je minilo hitro, saj sva skoraj do mraka hodila. Zvečer smo bili v temi - solarna naprava v najinem nocojšnjem domu je odpovedala. Najelegantnejša rešitev je zgodnji odhod v posteljo, z upanjem, da bodo jutranje ure čim krajše.
Spim po obrokih. Noč je ena tistih, ko te zebe, če nisi pokrit s spalno vrečo in ti je vroče, če si pod njo.
Hoja 6 ur. Vreme dopoldne sončno, čez dan spremenljivo oblačno, zvečer in ponoči megla. Temperatura zunaj 18,0 °C, v sobi 18,0 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v naselju Chyawabesi (370 m).
Matjaž Čuk