Matjaž Čuk: 28. novembra 2012, (92.) etapa Dhora Kharka (2565 m) - počitek
Tisto, kar sem tam videl, pa je pretreslo tudi mene ...
Današnji dan se je začel zelo mirno, končal pa čisto drugače. Ko sedaj gledam nanj z varne razdalje in z umirjenimi čustvi lahko rečem, da je bil eden najzanimivejših in najrazburljivejših v mojem življenju.
Takole je bilo:
Vstali smo zgodaj, kot je to navada v Nepalu. Po zajtrku in čaju so pričeli prihajati v hišo ljudje. Polna luna je bila in v vasi bodo imeli verski obred. Vodič mi je povedal, da je nad hišo v porušeni stavbi tempelj. Nekoč pred mnogimi leti si je tam neki mož zgradil dom. V čudnih, nepojasnenih okoliščinah mu je umrl otrok. Zapustil je hišo in nesrečni kraj. Od takrat naprej je tam svetišče, namenjeno bogovom.
Kmalu dopoldne smo odšli v tempelj, kjer smo postavili molilne zastavice in pripravili vse potrebno za obred. Dobro uro zatem so nas iz hiše zvabili glasni zvoki. Skupina vaščanov je v ritmu bobnov in zvoncev prihajala proti templju. Okrog templja so se zbirali ljudje. Glavno vlogo je imel moški s perjanico na glavi. Udarjal je na bobne, ritmično poplesaval in momljal nerazumljive besede. Procesija se je preselila v tempelj, kjer so izvajali nekakšne molitve. Po dobri uri je bilo predstave konec.
Preselili smo se nazaj v hišo, kjer se je že kuhalo kosilo.
Moški so posedli okrog mize in modrovali ob pijači. Ženske so kuhale kosilo, starejši otroci so pri tem pomagali.
Vodič je danes vztrajno pil že od zgodnjega jutra. Nikoli, res nikoli ga nisem videl pijanega, a po popiti pijači na trekingu lahko mirno rečem, da je odvisen od alkohola. Pri nas bi ga takoj označili za pijančka. A življenje teh ponosnih ljudi, himalajskih šerp v krutem svetu pod najvišjo goro na svetu ni lahko. Rakši, domače vino, lahko dostopna pijača večkrat blaži in spremlja življenje zlasti moških. Pijejo jo vse od mladih let, vsakodnevno, že kot otroci. Marsikdo podleže čarom te opojne pijače. Moj vodič je star le malo čez trideset let in ima sedem otrok. Čeprav pije, dela, služi denar in skrbi za družino.
Popoldne sem se držal bolj zase. Kljub temu, da se je dogajanje s truščem nadaljevalo v templju in pred njim, pa me to ni zvabilo. Že dopoldne sem videl, kako ta obred poteka.
Mojo pozornost je pritegnil nov dogodek. Ob glasnem govorjenju so nekoga vlekli po pobočju navzdol. Aha, moj vodič je to, izgleda, da se ga je pošteno napil in ga bodo spravili v hišo. V hiši je bilo vedno bolj glasno. Odmevale so moške in ženske besede, zlahka sem ugotovil, da gre za prepir. Šerpe so nagle jeze, hitro je ogenj v hiši, še hitreje, ko so glave razgrete od alkohola. Seveda me to ni prav nič motilo. Danes imava prost dan in prepiri so normalni del odnosov med ljudmi. Poznajo se, živijo skupaj in se bodo že zmenili.
Naslednji dogodek, ki sem mu bil priča, je bil zame malce smešen, za mojega vodiča pač ne. Naenkrat se je odprlo okno in vodič je s kolom v roki vpijoč skočil iz prvega nadstropja na tla in se pognal po strmini za hišo. Še pred njim je stekel iz hiše otrok, ki je bil bistveno hitrejši od pijanega moža in mu je ušel na varno razdaljo.
Nato sem imel kako urico mir.
V hiši je spet postalo glasno. Tokrat je govoril nenavadne in nerazumljive besede moj vodič. Slišalo se ga je daleč naokoli. Vstal sem in odšel v hišo.
Tisto, kar sem tam videl, pa je pretreslo tudi mene.
Vodič je sedel prekrižanih nog na tleh. Nenadzorovano se je tresel in zvijal, telo se mu je odbijalo od tal za nekaj centimetrov. Govoril je glasne odsekane besede, obraz se mu je spačil, zdelo se mi je, da je v transu. Kar lasje so mi šli pokonci, tega ne zmore nihče napraviti v normalnem stanju. Ljudje so bili zbrani v krogu, brez panike, zdelo se mi je, kot da so to že videli. Po dolgih minutah, ne vem koliko jih je bilo, pet morda deset, se je mož umiril in izčrpan obležal na tleh.
Večer je bil miren. Odšli smo nekaj minut navzgor v hišo vodičeve sestre. Tukaj sem doživel še tretji nerazumljiv dogodek. Ljudje, ki so se še malo prej na smrt prepirali, so sedaj skupaj peli in plesali. To me je ganilo in mi šlo do dna srca. Pa razumi, če moreš ...
Dolgo smo bili v sestrini hiši. Zaspan sem bil, želel sem si čimprej domov in v posteljo. Veliko se je danes dogajalo ...
Končno smo le odšli iz hiše. Žena z najmlajšim sinom, vodič in jaz. A razburjenj za danes še ni bilo konec. Ko se dogaja, se dogaja vse. Na ozki poti je vodič nenadoma zastal, obraz se mu je spačil od bolečine, ponovila se je shrljiva zgodba, ki sem ji bil priča v hiši. Tokrat v temni noči, na ozki poti, nekaj minut od doma ...
Z ženo in otrokom sva odšla v hišo. Jaz v spalno vrečo, žena pa s sestro v noč po moža. Kdaj so ga pripeljali domov ne vem, za danes je bilo zame razburjen zadosti. Uf, še preveč, tudi za vsega vajenega in razumevajočega moža, ki se ne boji skoraj ničesar. Ampak danes me je pa kar malo stisnilo ...
Noč je bila spokojna in mirna.
Počitek. Vreme zjutraj jasno, čez dan delno, občasno spremenljivo oblačno. Temperatura zunaj 3,4 °C, v sobi 6,5 °C. Prenočevanje na vodičevem domu, v vasi Dhora Kharka (2565 m).
Matjaž Čuk