Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 21.06.1982

  21.06.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š

ponedeljek, 21. junij 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1218

Delo, Šport: ... Manj predrznosti, več previdnosti

Planinska založba PZS je ob 70-letnici naše GRS izdala brošuro »Gorska reševalna služba«
LJUBLJANA - Več kot 600 gornikov je v prejšnjem in tem stoletju izgubilo svoja življenja v slovenskih gorah. Analize nam povedo, da so nesreče nastale predvsem iz subjektivnih vzrokov. Marsikdo celo meni, da je čisto naravno: čim več planincev in plezalcev, tem več nezgod in nesreč. Morda ima prav, da je naravno, nujno pa ni. Manj lahkomiselnosti in predrznosti, več previdnosti in tehnične izurjenosti, pa se bodo zelo zmanjšale subjektivne in objektivne nevarnosti v gorah.
To je del misli načelnika komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije Albina Vengusta, ki jih je zapisal v uvodniku brošure »Gorska reševalna služba, 1912-1982«, ki je izšla ob 70-letnici. Lična knjižica (12 x 16,5 cm) z barvnim ovitkom, na katerem je fotografija spuščanja ponesrečenca, je izšla v Planinski založbi pri PZS kot njena 81 publikacija v nakladi približno 1500 izvodov, v prodaji pa ne bo. Namenjena je članom postaj GRS in sodelavcem. Po uvodnem delu je v II. poglavju 16 kronik postaj, v sklepnem delu pa so še sestavki o organiziranosti naše GRS. Vsega je 230 strani, zbral, uredil in opremil pa jo je Pavle Šegula.
Če so leta 1921 o reševalnem odseku SPD zapisali, da ima na voljo vse potrebno orodje in našteli nosilnico, vrvi in lekarniški kovček s potrebščinami za prvo pomoč, bi podobno trditev lahko zapisali tudi za današnjo GRS. Le opremljenost je danes precej drugačna. Trideset let mineva, odkar pri reševanju pomagajo vodniki s svojimi lavinskimi psi in poldrugo desetletje bo kmalu, odkar piloti helikopterjev krajšajo prenose. Minerji reševalci so v pomoč na vseh ogroženih visokogorskih smučiščih. Enote CZ bi bile močno oslabljene in manj učinkovite, če ne bi bili sestavni del ekip tudi naši gorski reševalci.
Od nesreče bohinjskega vodnika Antona Korošca, ki ga je v noči med 5. in 6. julijem 1822 na Triglavu ubila strela, mineva poldrugo stoletje. Leta 1908 se je zgodila tudi že prva nesreča plezalca (Karl Wagner v Steni). Leto kasneje se je v SZ steni Škrlatice ponesrečil dr. Stojc. Ta in nesreča dr. Cerka na Stolu aprila 1912 sta dali neposreden povod in pobudo za ustanovitev naše GRS, v okviru Slovenskega planinskega društva. 16. junija 1912 so v Kranjski gori ustanovili prvo postajo, to je ustanovni dan naše GRS.
V drugih alpskih deželah se je turistični (in tudi alpinistični ter plezalski) razvoj začel že prej. Zato je tudi njihova GRS starejša. Prvo so ustanovili v Švici (1884/85), v letih 1896 in 1897 so formirali alpske reševalne odbore v Münchnu, na Dunaju in v Salzburgu. Januarja 1898 je bil ustanovljen še alpski reševalni odbor v Innsbrucku in še istega leta se je vanj včlanila tudi sekcija DuÖAV, ki je delovala na naših tleh in je ustanovila postaje na Bledu, v Bohinju, v Mojstrani, Kranjski gori, Kamniški Bistrici, Kokri in malo kasneje tudi v Bovcu. Reševalci so bili domačini; lovci, gorski vodniki in drugi gorjanci, vodili pa so jih zaupniki nemškega prodiranja v naše kraje. Kot prvi začetki slovenske planinske organizacije imajo zato tudi začetki naše GRS pečat boja za narodnostno osvoboditev in celo ohranitev.
V Sloveniji deluje sedaj 16 postaj GRS: Bohinj, Bovec, Celje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Ljubljana, Maribor, Mojstrana, Prevalje, Radovljica, Rateče-Planica, Škofja Loka, Tolmin in Tržič. V njih deluje po zadnjih podatkih 155 pripravnikov, 363 rednih in 57 izrednih članov. Med njimi je 30 inštruktorjev, 25 zdravnikov, 34 vodnikov lavinskih psov, 25 minerjev snežnih plazov in 14 reševalcev letalcev, ki so vsi posebej izšolani za svoje naloge.
Naša GRS, ki med drugim edina v celoti rešuje brezplačno, njeni člani pa so amaterji, je doslej dobila že več pomembnih priznanj; 28. junija 1962 tudi red republike s srebrnim vencem in leta 1972 Bloudkovo nagrado.

FRANCI SAVENC

Razstava o delu GRS
LJUBLJANA - Hkrati s proslavo 70-letnice GRS je komisija za GRS v Arkadah odprla razstavo, ki jo je pripravil planinski aktivist, arhitekt Vlasto Kopač s sodelavci. Razstava je največja doslej in prikazuje številne dokumente, gradivo in opremo gorske reševalne službe iz minulih in sedanjih dni.
Fotografsko gradivo je zelo obsežno ter nam pričara v spomin prenekateri žalostni dogodek, pri katerem so reševalci pomagali rešiti, kar se je rešiti dalo. Posnetki z reševanj segajo do nesreč na Stolu, kjer so poškodovanega dijaka prenesli v dolino navezanega na stol, pa do današnjih časov, ko že kar polovico posegov izvajamo s helikopterji republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS.
Lep delež posnetkov prikazuje prizore ob nesrečah v snežnih plazovih ter slavne vodnike in reševalce preteklih dni, od katerih jih živi le še malo.
Zelo zanimiv je prikaz osebne in plezalne opreme reševalcev ter naprav za organizirano reševanje. Na ogled so stari okovanci, ki jih že dve desetletji zamenjujejo čevlji z gumijastimi podplati, vidimo, kako so nekdaj prenašali ponesrečence v vreči s pomočjo reševalnega droga in jih s tema pripomočkoma spravljali tudi iz sten, zraven pa nam je na ogled sodobna oprema: jeklena nosila, gramingerjev sedež in seveda, zopet, helikopter.
Ne manjka pa tudi dokumentov o ustanovitvi, delu in razvoju GRS od 16. junija 1912 naprej ter literature o zgodovini GRS, ki jo obiskovalci lahko nabavijo, kolikor jih podrobneje zanima delo in razvoj te človekoljubne organizacije. Razstava bo odprta samo še ta teden.

PAVLE ŠEGULA

ALPINISTIČNE NOVICE

Smer prijateljstva
Tone Golnar (AO Kozjak) je 13. t. m. z Mariom Tavagnuttijem (Italija) preplezal novo smer (Smer prijateljstva: III+, 250 m, 2 h) v Srednji Devici nad kočo Pellarini. Smer je precej krušljiva, v zgornjem delu pa je tudi snežilo.

Tri smeri v Koritnici
V soboto 5. t. m. sta Rado Fabjan in Igor Mezgec preplezala Levo (V/IV, 300 m, 4.30 h), Bogdan Biščak in Igor Škamperle (vsi AO Postojna) pa Desno postojnsko smer (V/IV, eno mesto A 0, 350 m, 4 h) v zahodni steni Kotove Špice. Dan za tem sta Fabjan in Škamperle preplezala še tretjo prvenstveno - SV steber Plešivca v Loški steni. Smer sta imenovala Lepotička, ocenila pa sta jo s IV/V, eno mesto A0, 400 m, 4 h.

Živahno v Kranju
Člani AO Kranj so v zadnjem času pripravili skupno turo s plezanjem v Vežici, Vršičih in Dedcu. Marija Štremfelj je s soplezalcem opravila več pomembnih ponovitev: Raz za malo in veliko kladice, Fanikino in Formo vivo v Paklenici, Geršak-Grčar in Kramar-Močnik v Vežici, Viktorijo (PP) v Velikem Draškem vrhu, Sekločevo v Debeli peči itd. Franci in Peter Markič sta ponovila Skalaško s Krušičevo zajedo v Špiku in Dolar-Kilar-Vavken v Velikem Draškem vrhu. Povšnar in Rehberger sta preplezala Varianto s Centralno smerjo v Babi ter Levi raz Velikega Draškega vrha. Rudi Lanz in Janez Triler sta 6. t. m. plezala Direktno v Malem Draškem vrhu. Zadnjo tretjino smeri, ko le-ta zavije levo, sta plezala naravnost navzgor in izstopila desno od vrha, nekako tam, kjer se konča smer Drofenik-Kajzelj. Varianto sta ocenila s IV-V, 120 m.

Ponovitev Direktne
Mitja Lo Duca in Sergej Kuzmin (Soški AO) sta 5. t. m. v Tolminskem Migovcu preplezala Zajedo in Centralno smer (V/IV+, 150 m, 1,30 h), kar je verjetno prva ponovitev.

Obiskali so Grossglockner
Področje Grossglocknerja, najvišjega vrha Visokih Tur, pred koncem spomladanske sezone pogosto obiskujejo tudi naši planinci in alpinisti. 5. t. m. pravijo, da jih je bilo okoli 20. Kersnik in Tavčar (oba AO Radovljica) in navezi Kladnik-Veber ter Lukaček-Kristan (zadnji AO Črnuče, drugi Akademski AO) Planinc-Planinšek-Robas (vsi AO Šmarna gora) so preplezali Pallavicinijev ozebnik. Pogačar (AO Radovljica) sam in naveza Leskošek-Štancar so ponovili kombinacijo Welzenbachove smeri z Bergle žlebom, ki sta jo dan kasneje preplezala tudi Marinčič in Sabolek (vsi Akademski AO). Zadnja dva sta potem sestopila po Pallavicinijevem žlebu. Toda že po 6. uri so se razmere hitro slabšale.
Igor Ježovnik (AS Prevalje) in Rok Kolar (AO Ravne) pa sta 13. t. m. prišla do bivaka že v hudem snežnem metežu. Zjutraj, ko je malo ponehalo, sta vstopila v Welzenbachovo smer. Pa ju je spet zajel metež, da sta komaj izplezala. Potem pa sta še sestopala po Pallavicinijevem žlebu in v megli zašla. Morala sta bivakirati in šele v torek ušla nadaljnjim nezgodam.

V Zah. Alpah malo snega
Da je bilo pozimi malo snega, se pozna tudi v Zahodnih Alpah. Stene so v glavnem že kopne in tisti, ki letos računajo na težje ledne in kombinirane ture, morajo s tem računati.

Predvsem v Kamniških Alpah
Člani Akademskega AO so sporočili več zanimivih vzponov. Leskošek in Štancar sta 30. maja ponovila Centralni steber Rzenika, Marinčič in Slabe pa dan kasneje smer Kramar-Močnik v Vežici. Debevec in Radetič sta 6. t. m. preplezala Črnolasko v isti steni. Slavko Frantar (AO Rašica) in Janez Sabolek sta 10. t. m. ponovila Viktorijo (V, A0/IV+) v Velikem Draškem vrhu. V četrtek 17. t. m. pa sta Gabršček in Marinčič ponovila Akademsko smer v Vežici z izstopom naravnost navzgor po kaminu (25 m, V), Kovač in Štrancar sta opravila 2. PP Zupanove v Koglu, Ines Božič (Obalni AO) in Leskošek pa sta preplezala Kamniško v Koglu.

Novost v sarajevski rubriki
V sarajevskem Oslobodjenju imajo planinsko rubriko »Planinske transverzale« vsak četrtek. Med obilico novic je tudi objava, da so junij proglasili za mesec gradnje, popravljanja in obnavljanja transverzal ter sploh planinskih poti. V rubriki pa so uvedli tudi posebno notico: ABC planinstva. V njej pojasnjujejo, objavljajo zanimivosti ...

Dve prvenstveni Soškega AO
Vili Černuta je z Ladom Mrakičem preplezal novo smer v JV steni Mangrtskih Vršičev. Imenovala sta jo KK, ocenila pa s IV, 200 m, 3 h. Černuta in Milan Nikolič pa sta preplezala novo smer v SV steni Stadorja, ki spada prav tako v kaninsko skupino. Imenovala sta jo Kavka (V-/IV, 350 m, 5 h). 5. t. m. sta Černuta in Mrakič ponovila Desno Ceklinovo smer v Vršacu, Georgij Hvala pa je sam opravil 1. P smeri Črna jama (V-, A(?) l/II, 200 m) v SV steni Stadorja.

Novost v Kleku
Branko Ognančevič in Branko Puzak, člana AO Velebit iz Zagreba, sta v steno Kleka »začrtala« novo smer. Za začetek sta 30. maja opravila prečenje do Glave (nekaj tehničnega plezanja le v Železničarski in Tajanstveni), potem ju je iz stene pregnal dež. Teden dni kasneje sta nadaljevala do Tajanstvene in 1. t. m. kombinacijo od Plafonierke do Kratke smeri končala: VI, A2/IV-V, 350 m (15 R). Za tiste, ki bi jo želeli ponavljati, sta jo opisala na platnicah Knjige vzponov, ki je v domu.

Naš alpinizem
Vodnik »Naš alpinizem«, naša prva tovrstna edicija, ki ima še vedno tudi svojo praktično vrednost, čeprav je izšla leta 1932, je že dolgo antikvarična vrednost. Redki, ki ga imajo v svojih knjižnicah, ga neradi posojajo, ker se knjige kaj rade »izgube«, med ljubitelji planinske literature pa imajo veliko vrednost. Jeseni pa bo drugače. Planinska založba pri PZS je namreč sklenila dogovor z Državno založbo, za izdajo faksimila. Cena bo 550 din za AO in PD, ki bodo naročila vsaj pet izvodov bo 15% popusta, na voljo pa bo vsaj do dneva planincev, ki bo letos 12. septembra.

Nekaj vzponov članov AO Kamnik
Kregar in Irena Markuš sta konec maja ponovila smer Češnovar-Srakar v Koglu. Kregar in Pollak sta preplezala Lahovo, Perčičev steber, Akademsko in Kamniško v Vežici. Ines Božič (Obalni AO, drugi AO Kamnik) in Benkovič sta ponovila smer Geršak-Grčar. Botrovo smer v Vežici sta 30. maja plezala Kaker in Plevel (2. P). 4. t. m. je Benkovič sam ponovil Rumeno zajedo, dan kasneje pa z Ladom Podbevškom Centralni steber Rzenika. Mihela Možek in Tatjana Golob sta 6. t. m. ponovili smer Iglič-Verbic v Štruci. Poročajo, da zelo uspešno plezajo tudi pripravniki.

1. PP Zmaja v Ojstrici
V soboto 5. t. m. sta Čanžek in Pepevnik ponovila (5. ali 6. P) spominsko smer Draga Bregarja v Štajerski Rinki. Pri tem se je pri vstopu porušil stolpič in bodo morali ponavljalci sedaj poiskati nov prehod. Ančka Laznik in Marjana Šah sta preplezali Igličevo (kot tudi naveza Golob-Štiglic) smer in Szalay-Gerinov greben, Pepevnik pa z Bornškom še Direktno v Mrzli gori. V nedeljo sta Čanzek in Zupan (1. PP) preplezala Zmaja v Ojstrici. Mija Štorgelj in Irena Turkelj sta ponovila Vzhodno v Mali Rinki, prav tako Trantešek (AO Impol, vsi ostali AO Celje) in Plaznik. Preplezali pa so tudi dve prvenstveni v Mrzli gori. Banič in Horvat v skrajne levem delu (Gamsove plate: IV/III, 160 m, 2.30 h), Cankar in Stopar pa v skrajno desnem (Kačja grapa: IV+/II-III, 200 m, 2 h) po izrazitem kaminu.

Iz poročil AO
AO Črna: Teodor Jelen in Plesec sta ponovila smer DD, Steber in opravila 2. P Mačka v Raduhi. Originalno v isti steni sta ponovili navezi Mirč Jelen-Radovič in Emeršič-Žagar. Mirč Jelen in Radovič sta potem opravila še 2. P Marjanovega stebra (VI, A2/V), Plesec in Žagar pa sta ponovila Igličevo v Mali Rinki.
AO Ljubljana-matica: Belak in Bertoncelj sta preplezala smer Modec-Režek v Rzeniku, Centralno v Velikem Draškem vrhu pa Bešlin in Kregar. Kofol in Vošank (zadnji AO Postojna) pa sta 5. t. m. ponovila smer Humar-Škarja v J steni Planjave.
AO Radovljica: Andrejčič in Jereb sta ponovila smer Gradišar-Mlač v Temenu (Rjavina), Andrejčič in Pogačar pa Kilar-Levstek v Velikem Draškem vrhu.
AO Slovenj Gradec: Štalekar in Tamše sta 5. t. m. ponovila Perčičev steber v Vežici in Levo v Dedcu.
AO Trbovlje: Guček in Srdič sta preplezala Igličevo z Varianto, Gričar Lenarčič in Lindič pa Majsko v Z steni Planjave in Igličevo. V petek 11. t. m. pa sta Lenarčič in Simončič ponovila Direktno v Stenarju.

Vračajo se iz Andov
Poročali smo že o uspehih Škofjeločanov, o odpravi AO Impol, ki je odpotovala teden za njimi, pa vemo le, da je opravila za aklimatizacijo pet pristopov na Pisco, Marjan Frešer in Franček Knez pa sta menda v ostenju tega vrha preplezala celo novo smer.

Na Nanga Parbat
PARIZ - Francosko-nemška odprava pod vodstvo Yanicka Seigneurja ima v načrtu vzpon prek 4500 m visoke Rupalske stene (Nanga Parbat), in sicer po doslej še nepreplezanem JV razu. Plezati nameravajo v alpskem stilu in brez kisika. Napovedana je bila tudi francoska odprava pod vodstvom Pierra Mazeauda, ki naj bi se na isti vrh povzpela čez Diamir.

Srečanje na vrhu
KATMANDU - 6. maja je prišlo do enkratnega »srečanja na vrhu«. Na 6986 m visoki Lamjing Himal se je ob 10.30 povzpela Južnokorejka Huoung Hee Kej (26) v spremstvu treh Šerp. Štiri ure kasneje, se ji je pridružila Juon Hjun (23), ki sta jo spremljala dve Šerpi. In ko je bila prva naveza še na vrhu, sta se nanj (po S grebenu, druge JV grebenu) povzpeli še Japonki Tamoka Takasu (29) in Keiko Kido (28), njun tovariš Kazuki Tinojoši in dve Šerpe. Srečanje torej, kot ga v taki višini še ni bilo.

Veliko število žrtev
TOKIO - Znano je, da največ odprav v Himalajo in Karakorum izvedejo Japonci, pa tudi, da je med njimi daleč največ žrtev. Samo lani jih je v teh dveh gorstvih izgubilo življenje 37 (12 jih je naenkrat pobral plaz). Tudi letošnja prva žrtev je bi Japonec. 25. aprila je Masami Okabeja (29) odnesel plaz z višine 6700 m. S tovariši se je skušal povzpeti na Anapurno III (7555 m). Poročajo tudi o smrti švicarskega alpinista, ki mu je odpovedalo srce med sestopom z Anapurne I (8078 m). Umrla naj bi tudi Španca Enrik Font (37) in Pere Ajmerik (30) ter Nemec Reinhold Karl. S Kitajske pa je prodrla novica, da sta med 16. in 17. majem na vesinah Everesta umrla Peter Boardman in Jo Tasker. Žalosten seznam, ki mu žal še ni videti konca.

Nova knjiga R. Messnerja
MÜNCHEN - V času, ko se veliko govori o zadnjem uspehu Reinholda Messnerja na Kangčendzengi (pa tudi o njegovih težavah z zdravjem), ko se smehlja iz prve (maj 1982) številke ALPIN magazina, kot se po novem imenuje Alpinismus, »pokrovitelj« pa je prav Messner, gre odlično v prodajo tudi njegova nova knjiga: Der gläserne Horizont (založba BLV), ki govori o njegovem solo vzponu (1980) na Mt. Everest prek Tibeta. 360 strani, 60 barvilih fotografij in 130 črno-belih, skica, štiri karte, vse za 38 DM.

Film o vzponu na Everest
MOSKVA - Dr. Jurij Senkevič, znani popotnik iz SZ, ki se je udeležil tudi mednarodne odprave T. Heierdahla, končuje televizijski film o vzponu sovjetskih alpinistov po JZ razu Mt. Everesta. Ob srečanju z E. P. Hillaryjem mu je le-ta izjavil: »11 alpinistov na vrhu - ne morem si predstavljati«.

Nove oblike alpinizma
SOFIJA - Bolgarski tednik Eho, ki je med drugim tudi odličen informator o alpinističnih dogajanjih po svetu, je pred nedavnim objavil članek o novih »oblikah« alpinizma. V njem se vrste novice o vzponu brez derez v ledeni steni z naklonino 55 stopinj, o 64-letnem Michaelu Anderlu, ki želi z vzponom na Kangčendzengo postaviti starostni rekord itd. Za nas pa je zanimivo, da omenja avtor tudi Frančka Kneza, ki naj bi postavil 19. aprila 1980 rekord z desetimi vzponi (srednjih težav v steni Kleka) v enem dnevu. Trditev, da je bilo to registrirano kot rekord, pa seveda ne drži. Kot tudi ni bilo plezanje Patricka Berola, ki je lani v enem mesecu opravil deset velikih solo vzponov: Severni ozebnik v Druju, Bonatijeva v Gr. Pilier d'Angle, severna stena les Droates itd.

Za boljše helikoptersko reševanje
V Franciji je bilo 12. in 13. t. m. odlično pripravljeno srečanje vseh, ki se ukvarjajo s helikopterskim reševanjem. Udeležilo se ga je tudi osem naših zastopnikov, pilotov, reševalcev in zdravnikov. Organizatorji so pripravili 1. mednarodni zdravniški simpozij, ki je bil na visoki strokovni ravni. Zelo zanimivo je bilo 2. francosko tekmovanje helikopterskih pilotov, miting, na katerem so sodelovale vse vrste enot pa je prikazal, kaj vse helikopterji zmorejo in za kaj vse jih je mogoče uporabiti.

Oznake: ALP, AN, BIB, GRS, HIM, PrV
eXTReMe Tracker