Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 10.05.1982

  10.05.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š

ponedeljek, 10. maj 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1295

Delo, Šport: ... Paklenica že tudi opozarja

Tradicionalno srečanje alpinistov je preraslo že vse okvire - Nujna je boljša organizacija
LJUBLJANA - Tradicionalno prvomajsko srečanje jugoslovanskih alpinistov v Paklenici je prav gotovo najmnožičnejša tovrstna prireditev pri nas, saj združi tudi po 500 in več mladih iz vsaj treh republik, zadnja leta pa tudi po več tujih navez iz Avstrije in Italije. Če upoštevamo še, da sežejo zametki srečanja kar v petdeseta leta, lahko opravičeno trdimo, da je takih prireditev na svetu malo. Kljub temu pa nima mesta v proračunu Planinske zveze Jugoslavije. Z minimalni sredstvi jo vodijo alpinisti Hrvatske, točneje člani AO Velebit iz Zagreba. Kopičijo pa se tudi druga vprašanja.
Največji problem je ekološke narave. Kanjon Paklenice namreč spada v narodni park, po končanem srečanju pa je to področje, tako, da ni nikomur v čast, škodo pa imajo seveda tudi kmetje, ki imajo tod njive. V »uradnem« času tabora so sicer na voljo vrečke za odpadke in kontejnerji, toda kaj, ko nekateri - posebno slovenski alpinisti - pridejo tudi po teden dni prej.
A še na marsikaj je potrebno opozoriti. Nekdaj je bila poštenost hribovcev že kar prislovična. Kjerkoli v gorah ali pa v postojanki si lahko pustil svoj nahrbtnik, zanesljivo je bilo da ga boš ob povratku spet našel. In da ta vrednota izginja (na srečanju so bili za to spet novi dokazi), prav gotovo prispeva tudi nepopolna vzgoja v alpinističnih kolektivih. Na črni seznam letos lahko zapišemo še lažno prijavljanje prvenstvenih vzponov. V spomin so eno od takih smeri poimenovali kar Lažnivka.
Stene nad Aniča luko so skoraj idealne za »visoko šolo« plezalstva. Proste ponovitve tudi najzahtevnejših smeri, ki so sicer opremljene s tehničnimi sredstvi, so bile tudi tokrat kar na dnevnem redu. Toda kaj, ko vsi ne vedo, da takemu načinu plezanje še niso dorasli. Za nekatere je spet vrhunec uporaba magnezije, ki se je sicer poslužujejo le največji mojstri. Plezalnih čevljev v Paklenici ne uporablja skoraj nihče več, nekateri pa so jih preprosto zamenjali kar z navadnimi copati. Kaj bo, če bodo s tem nadaljevali v alpskih stenah, kar je bilo v preteklosti pri nekaterih tudi že opaziti? Čelado, eno najpomembnejših varoval, uporablja le malokdo. Tudi tisti najmanj izkušeni odhajajo na ture brez osnovne rezervne opreme ...
Alpinizem in plezalstvo sta nevarna športa, tega ne more nihče zanikati. Ponesrečijo se lahko tudi največji mojstri, kaj šele začetniki, ki pa jih kljub opozorilom vodstva AŠ še vedno vodijo na srečanje. Potem pa je (seveda predvsem v lažjih) smereh gneča, nepremišljeni prehitevajo, nepazljivi krušijo kamenje, celo za tujo vrv se kdo zagrabi ... Nič čudnega ni, če bolj pesimistični trdijo, da je nesreč še malo glede na razmere. Ekipa GRS, navadno iz Splita, pa je v pripravljenosti spet le v času uradnega časa srečanja.
Ker so slovenski alpinisti v Paklenici že dolgo v večini, ker skoraj redno pridejo prvi in zadnji odidejo, in ker je komisija za alpinizem PZ Slovenije tudi najmočnejša - kadrovsko in finančno - so prav alpinisti iz Slovenije dolžni ukrepati. S pripravami pa bo potrebno začeti takoj. Stene Paklenice so namreč zaželen cilj skozi vse leto, z izjemo morda julija in avgusta, ko je najbolj vroče. Odkar so udeleženci prvega mednarodnega srečanja možnosti plezanja v teh stenah ponesli v svet, pričakujemo tudi bolj množičen obisk iz tujine.

FRANCI SAVENC

Prvenstvene v Paklenici
Marjan Frešar in Fraček Knez (oba AO Impol) sta 27. aprila preplezala Vražjo sinfonijo (IV-V, A1 e) v Anič kuku. Knez in Silvo Karo (AO Domžale) sta odšla na ponavljanje, pa preplezala prvenstveno - Lažnjivko (IV-V, A1, 6 h) tudi v Anič kuku. Knez si lasti tudi prvenstvo smeri Šepet vetra, le da naslova ni spremenil.
Janko Humar (Soški AO) je z Borutom Bergantom (AO Tržič) preplezal novo varianto iz Klina v Raz Klina. Humar in Janez Jeglič (AO Domžale) pa sta preplezala smer Nade in Majde (spominsko) v Debelem kuku: VI, A1/IV-V, 320 m, 4.30 h.
Nino Babič, Matjaž Deržaj in Tine Zupan (AO Rašica) so 25. aprila preplezali smer Klasika (V-IV/II-III, 200 m, 2 h) v Kuku od Zagona.
Lidija Honzak in Janez Marinčič sta v Visoki glavici - med Slovensko in Diagonalno - preplezala Tinin raz (v spomin Tine Jakofčič). To je prva smer, ki privede na vrh stene. Ocena: A1-2 e (zabita sta dva svedrovca, potreben je le eden) IV-V. Plezala sta 24. in 26. aprila, tehnična mesta v spodnjem delu pa je moč plezati z zatikanjem »fifija« v škrapljaste luknjice. Marinčič in Ida Vidmar (vsi AO Matica) pa sta plezala novo smer po poči levo od Raza za kladivce (v 3. R. 10 m tudi po njem) zaradi hudega vetra kar tri dni: 28. in 30. aprila ter 1.t.m. Imenovala sta jo Feferon, kratek toda hud, ocenila pa sta z A2/A1, IV-V, 10 h.

Vzponi so se vrstili
Vseh podatkov, ki bi bili zanimivi za analizo letošnjega srečanja v Paklenici, najbrž tudi tokrat ne bo mogoče zbrati. Tokrat navajamo le najosnovnejše iz poročil posameznikov in AO ter AS.
Akademski AO: Poleg članov je bilo na srečanju tudi okoli deset tečajnikov, podrobnih podatkov še niso zbrali.
AO Črna: Pet članov je opravilo 39 vzponov različnih težavnostnih stopenj.
AO Idrija: Izvedeli smo le za vzpone dveh članov, opravila sta jih skupno 10.
AO Impol: Franček Knez je 2. t.m. v Paklenici preplezal 10 različnih smeri in s tem presegel »magično mejo« 1000 tur brez pristopov. Poleg prvenstvenih je opravil 1. PP Trika in Bukove v Anič kuku ter Smeri čika Anteja v Čuku (solo!). Pa še PP Slovenske v Visoki glavici ter Karabore in Pismo - glava v Anič kuku itd.
AO Jezersko: Pet članov je opravilo skupno 41 vzponov.
AO Kamnik: Vzponov je bilo veliko, vsi podatki pa še niso zbrani. Benkovič in Gladek sta 26. aprila ponovila »Kondorjev let« in izstopila direktno (po zajedi) v Velebitaško. Zanimivo je tudi, da je lahko spet pričel s plezanjem Cene Berčič, ki bo v kratkem dobil tudi specialne (ortopedske) plezalne čevlje. Aktiven pa je bil tudi že Bojan Pollak; posvetil se je predvsem tečajnikom, ki so pred srečanjem uspešno opravili izpit po OAŠ.
AO Kozjak: Prejeli smo le podatke o vzponih četverice, ki je plezala v Paklenici od 15. do 20. aprila.
AO Ljubljana-matica: 14 članov je v treh dneh opravilo 55 vzponov. Drobnič in Skok (Akademski AO) sta prosto ponovila Velebitaško smer.
AO Nova Gorica: Četvero članov je v štirih dneh opravila 25 težjih ponovitev.
AS Litija: Tečajniki so plezali pod vodstvom starejših članov. Skupno so opravili 58 vzponov.
AO Postojna: Pet alpinistov in en tečajnik je v treh dneh opravilo 25 vzponov. Forma vive so se štirje lotili prosto, uspešen pa je bil le Rado Fabjan. Vsi štirje (Biščak-Škamperle, Fabjan-Mezgec) so prvič ponovili Karabore. Fabjan je prosto ponovil še Ljubljansko, Biščak in Mezgec pa (verjetno 2. PP, za Rokom Zavrtanikom) Diagonalno zajedo v Visoki glavici.
AO Rašica: 19 članov AO je opravilo okoli sto vzponov, petino najvišje ocene. Drugi (14) so med tem smučali na Komni in v Triglavskem pogorju.
Soški AO: Janko Humar je sporočil, da je v navezi s tovariši iz različnih odsekov poleg prvenstvenih opravil precej težkih ponovitev.

V Novem vrhu
Ivan Menard (AO Idrija) in Mitja Praprotnik (AO Železničar) sta 2. t. m. preplezala novo smer (Zajeda pojoče travice: IV-V, A 1, 120 m, 3h) v Novem vrhu, ki je obdelan v vodničku Bohinjske stene. Isti dan je Boris Sedej (AO Idrija) preplezal Greben v Novem vrhu.

Povzetkov (še) ne bo
Pobuda INDOK službe PZS, da bi za tiste, ki žele sproti spremljati pisanje tujih planinskih revij, pripravljali povzetke, ni naletela na potrebno podporo. Tistih, ki bi bili voljni sodelovati pri pripravi gradiv »Informacije-dokumentacija« pa je bilo vsaj na začetku dovolj. Toda zmanjkalo je zavzetosti. Zato je sklep, da povzetkov iz tujih revij in podobnih gradiv (vsaj za zdaj) ne bo, povsem razumljiv. Tuja planinska gradiva pa so žal še naprej enako težko dosegljiva.

Presmučal dve smeri
Luka Karničar, načelnik AO Jezersko, je opravil dva zanimiva smuka. 6. aprila se je na smučeh spustil po 700 m visoki Ogledniški smeri v Z steni Babe. Naklonina 39, pa tudi do 46 stopinj. Zadnji dan prvomajskih praznikov pa je smučal še po grapi, ki vodi izza Škofove kape v S steni Kočne. Ocena 500 m, 45-50 st., ključno mesto (12 m) pa 63-69 stopinj.

Prva ponovitev v Babni
Bor Štrancar (Akademski AO) je 2. t. m. sam preplezal Trzinko, smer, ki je bila nad Ospom prvič preplezana šele 17. aprila (Šušteršič-Zupan). Verjetno je to celo prva ponovitev (ocena ponavljalca: IV-V, 1 h). Ob tej priložnosti se je Štrancar pri domačinih zanimal tudi za ime stenice (levo od glavne Osapske), kjer so sedaj že tri smeri: Steber jutranje zarje, Pero in Trzinka. Pravijo, da ta predel imenujejo Babna.

Tudi v domačih stenah
Čeprav so člani AO Nova Gorica med prazniki plezali tudi v Paklenici, so poudarek namenili Julijskim Alpam. Robi Rot je z Vilijem Černuto (SAO) 26. aprila v 10 urah preplezal novo smer (Smer ponočnjakov: IV-V, 300 m) v SV steni Jerebice. Pavla Kurinčič in Simon Bizjak pa sta isti dan ponovila Smer treh rojstnih dni v Novem vrhu. 22 članov pa se je udeležilo zaključka AŠ v dolini Bele vode. Čeprav so bile razmere še precej zimske (snežni poprh na stenah, slapovi ledu itd.) so opravili skoraj 60 vzponov. Pridružili so se jim tudi člani AS Ajdovščina in Vipava, od katerih sta dva opravila tudi izpit za sprejem med alpiniste.

Prva vzpona v Dolomitih
Matevž Lenarčič in Boris Simončič, člana AO Trbovlje, sta bila letos, kakor kaže, prva v italijanskih Dolomitih. 1. t. m. sta ponovila smer Andrich-Fae (V+, 350 m, 6 h) v Torre Venezia, v kateri je bilo še nekaj snega. Naslednja dva dni pa sta ponovila še smer Carlesso-Sandri (VI, A2,16 h) v Torre Trieste. Bivakirala sta na drugi polici, sneg pa ju je motil le med sestopom.

Veleslalom pod Raduho
Zadnje (tretje) tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo slovenskih alpinistov pripravlja AO Črna na Grohatu pod Raduho. Tekmovanje bo 16. t. m. s pričetkom ob 9. uri, tekmujejo pa lahko tudi planinci. Prijave je potrebno poslati na naslov načelnika: Milan Savelli - Pristava 35, 62392 Črna. V koči na Grohatu se bo mogoče prijaviti tudi še na dan tekmovanja do 8. ure.

Direktno z Vrat na Cmir
Darko Alič in Stane Belak, člana AO Matica sta 1. maja preplezala Uroševo grapo v SZ ostenju Cmira. Začela sta kar iz Vrat, mimo zajetja in čez skok (IV). Celoten vzpon bi lahko ocenili s IV, 50 st./40 st., 1000 m in predstavlja zanimivo kombinacijo, primerno za marsikoga.

Zakaj vedno v iste stene?
Zakaj naši alpinisti plezajo predvsem »modne« smeri in - zakaj v mrtvi sezoni plezajo praktično le v stenah nad Ospom, pa seveda v Paklenici in do neke mere še v Koglu. Pred leti sila popularna Vežica, denimo že ne spada več v ta krog. Odgovor je najbrž dokaj kompleksen, bil bi pa vreden razmišljanja in seveda tudi primernega ukrepanja, zato tokrat le sugestija. Dolina Kolpe je malo znana, toda alpinistično zanimiva. Do Kuželjske stene je iz Ljubljane skozi Kočevje in Brod na Kolpi manj kot sto kilometrov. Le malo naprej ob Kolpi je alpinistično menda še neobdelana Taborska jama. In še naprej - najbolj zanimiva Loška stena. V njej je znana le smer reških alpinistov. Tudi ta stena je južna. Ob tem pa je dva do trikrat višja kot so tiste nad Ospom.

Naše planine 3-4/1982
V zadnji številki (3-4/82) revije Naše planine, ki jo izdaja PZ Hrvatske (Kozarčeva 22, 41000 ZAGREB, letna naročnina 300 din) je veliko branja posebej zanimivega za alpiniste. O vzponu na Pik Komunizma (Vladimir Mesarič), Tungurahu v Ekvadorju (Barbara Lapenna-Brakus), po Diamand ozebniku v Mt. Kenyi (Branke Šeparovič), o plezanju v Paklenici (Zdenko Kereša), kronika BiH alpinizma v lanskem letu in več drobnih notic.

V Kamniških Alpah
Langerholc (AO Škofja Loka) in Zaplotnik (AO Kranj) sta 24. aprila v slabih razmerah (sneg) ponovila Spominsko smer v Koglu 2. t. m. sta Kregar (AO Matica) in Painkiherjeva (Akademski AO) preplezala v isti steni Kamniško, Bešlin in Kofol Srakar-Češnovar, Jamnikar in Jejak (vsi AO Matica) pa kombinacijo Zupanove in Virensove smeri. Dan kasneje sta isto preplezala Demšarjeva in Kekec. 2. t. m. sta Kovačič in Vidmar (vsi AO Škofja Loka) ponovila Perčičev steber v Vežici.

Zavetišče pod Samarskimi stenami
Konec februarja letos je pogorelo znano Ratkovo zavetišče pod Samarskimi stenami, ki so ga leta 1952 postavili člani PD Velebit iz Zagreba iz ostankov lesene partizanske bolnišnice, ki je med vojno stala v bližini. Velebitaši so že pričeli z akcijo zbiranja prispevkov za novogradnjo, ki bo na istem mestu.

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker