Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorski reševalci opozarjajo

Večer, 10.06.2007

24ur.com, 10.06. 2007


ponedeljek, 11. junij 2007, ob 05:28, Igor Pavlič, ogledov: 2541

Večer online: Ko se odpravljajo v gore, morajo pozorno spremljati vremensko napoved
24ur.com: Strela v evropskih gorah povzroči od 0,7 do 1,5 odstotka vseh smrtnih žrtev

 Večer online, nedelja, 10. junija 2007

Gorski reševalci
opozarjajo na nevarnost udara strele

Na obiskovalce gora in planin prežita dve izredno nepredvidljivi nevarnosti - plazovi in strele. Medtem ko so plazovi v gorah pogost vzrok nesreč pozimi, pa so udari strele najbolj nevarni ob poletni nevihtah.

Zato planinci tudi na to nevarnost ne smejo pozabiti in je ne smejo podcenjevati. Ko se odpravljajo v gore, morajo pozorno spremljati vremensko napoved ter se po njej ravnati, opozarja Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS). 

"Edino prav je, da pravočasno poiščemo varno zavetje in v nevihti vzpona nikakor ne nadaljujemo. Izgovor ne velja, saj nobena nevihta ne pride nepričakovano," je prepričan gorski reševalec France Malešič. Če planinca vendarle ujame strela, pa je še posebej ogrožen na vrhovih, grebenih, pod osamelimi drevesi, ob vodnih žilah in žlebovih, pri vznožju sten, pri vhodih v votlino in pod daljnovodi. Obstaja pa tudi nevarnost padca zaradi puha strele, je pojasnil Malešič.

Še posebej nevarno je v spremenljivem vremenu stati na izpostavljenih mestih. Ko planinca v gorah ujame nevihta, mora zato poiskati zavetje in se držati pravila 30 sekund in 30 minut. Torej, če je časovna razlika med bliskom in gromom manj kot 30 sekund, se je potrebno ustaviti in poiskati zatočišče in šele 30 minut po zadnjem gromu se lahko zavetje zapusti, saj v roku pol ure zaradi naelektrenega ozračja strela lahko še vedno udari.

Nesreča je pogosto nevarna tudi za cele skupine ljudi. Najbolj množična nesreča zaradi udara strele se je zgodila avgusta 1741 v cerkvi sv. Donata na pobočju Donačke gore, kjer je bilo veliko romarjev, največ iz Šentvida pri Ptuju. Strela, ki je v nevihti udarila v cerkvi, je povzročila pravi pokol, saj je ubila kar 59 ljudi.


24ur.com: Ljubljana, 10.6.2007 - STA / I.K.

Pazite se neviht!

Na obiskovalce gora in planin prežita dve izredno nepredvidljivi nevarnosti - plazovi in strele


Strela v evropskih gorah povzroči od 0,7 do 1,5 odstotka vseh smrtnih žrtev gorskih nesreč Medtem ko so plazovi v gorah pogost vzrok nesreč pozimi, pa so udari strele najbolj nevarni poleti. Zato planinci tudi na to nevarnost ne smejo pozabiti in je ne smejo podcenjevati. Ko se odpravljajo v gore, morajo pozorno spremljati vremensko napoved ter se po njej ravnati, opozarja Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS).

 

Nesreča je pogosto nevarna tudi za cele skupine ljudi. Najbolj množična nesreča zaradi udara strele se je zgodila avgusta 1741 v cerkvi sv. Donata na pobočju Donačke gore, kjer je bilo veliko romarjev, največ iz Šentvida pri Ptuju. Strela, ki je v nevihti udarila v cerkvi, je povzročila pravi pokol, saj je ubila kar 59 ljudi.

Spremljajte vremenska poročila
Podatki gorskih reševalnih služb kažejo, da strela v evropskih gorah povzroči od 0,7 do 1,5 odstotka vseh smrtnih žrtev gorskih nesreč. V slovenskih gorah je bilo do leta 2000 zabeleženih 1226 nesreč s 1401 smrtno žrtvijo, in sicer je v dveh odstotkih teh nesreč prišlo do udara strele, zaradi katere je umrlo 39 ljudi. Letno se tako v slovenskih gorah zgodi le nekaj nesreč zaradi udara strele, razlog za to, da je nesreč relativno malo, pa je tudi v tem, da ljudje vendarle vse bolj upoštevajo opozorila in navodila za varne obiske gora. " Čeprav strela redko udari in se le majhen odstotek nesreč zgodi zaradi strele, pa je takrat, ko udari, to večinoma usodno, še zlasti ko gre za neposredni udar," je povedal predsednik GRZS Miro Pogačar.

Takoj ko se pojavi poslabšanje vremena v gorah nastane velika nevarnost za udar strele. Zato gorski reševalci obiskovalce gora stalno opozarjajo, naj spremljajo vremenska poročila. Ob tem velja, da za udar strele niso nevarne le pomladne in poletne vročinske nevihte, temveč se lahko strele pojavijo tudi v jesenskem ali celo zimskem času. Planinci morajo spremljati tudi opozorilna znamenja kot so soparno ozračje, kopasti oblaki in oddaljeno grmenje. Skrajno nevarno pa je takrat, ko se pojavijo razelektritve.

"Edino prav je, da pravočasno poiščemo varno zavetje in v nevihti vzpona nikakor ne nadaljujemo. Izgovor ne velja, saj nobena nevihta ne pride nepričakovano," je prepričan gorski reševalec France Malešič. Če planinca vendarle ujame strela, pa je še posebej ogrožen na vrhovih, grebenih, pod osamelimi drevesi, ob vodnih žilah in žlebovih, pri vznožju sten, pri vhodih v votlino in pod daljnovodi. Obstaja pa tudi nevarnost padca zaradi puha strele, je pojasnil Malešič.

Ne stojte na izpostavljenih mestih
Prečudovit izlet se lahko zelo hitro spremeni v nočno moro Še posebej nevarno je v spremenljivem vremenu stati na izpostavljenih mestih. Ko planinca v gorah ujame nevihta, mora zato poiskati zavetje in se držati pravila 30 sekund in 30 minut. Torej, če je časovna razlika med bliskom in gromom manj kot 30 sekund, se je potrebno ustaviti in poiskati zatočišče in šele 30 minut po zadnjem gromu se lahko zavetje zapusti, saj v roku pol ure zaradi naelektrenega ozračja strela lahko še vedno udari.

O nevarnosti in nepredvidljivosti strel pričajo tudi primeri nesreč, ki jih je Malešič zbral v knjigi Spomin in opomin gora, Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Tako je poznan primer, ko je na vrhu Triglava avgusta 1978 zaradi udara strele umrl Ludvik Bunderla, ki je bil z 212 centimetri višine znan kot najvišji Slovenec. Najstarejša znana nesreča zaradi strele na območju Slovenije pa se je zgodila leta 1572, ko je strela na Starem gradu nad Kamnikom ubila hčerko graščaka Elizabeto Thurn.

eXTReMe Tracker