Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Slovenska planinska pot

 01.08.2013 
PZS/G-L: SPP-60Let (PDF, 470 kB)
 

 

 

 

četrtek, 1. avgust 2013, ob 18:52, Franci Savenc, ogledov: 2103

praznuje danes 60 let = najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ...

Slovenska planinska pot je prva vezna planinska pot na svetu in se tako imenuje od leta 1991 (prej transverzala).
Ideja se je uveljavila v vseh alpskih državah in drugod po svetu, čeprav so jo sprva napadali, da ne ustreza planinstvu.

Ivan Šumljak, njen idejni in operativni snovalec, jo je imenoval magistrala, a že ob odprtju leta 1953 je dobila ime Slovenska planinska transverzala. Istega leta je bila podaljšana od Postojne do Ankarana, izšel pa je tudi prvi vodnik po njej ...

Kdo je bil Ivan Šumljak?
Ivan Šumljak (1899-1984) je bil učitelj, vsestranski planinec, pisec, kronist, slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist, društveni odbornik ...
O nastanku transverzale je povedal:. »S tovariši sem se lotil dela. Premarkirali smo vse Pohorje ... To slemensko pot smo zaznamovali s Knafelčevo markacijo in številko ena. Ko sem nekoč počival na Črnem vrhu, zadovoljen z opravljenim delom, se mi je porodila misel: Kaj če bi pot s številko ena še podaljšali? Na Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras, tja do morja in prek Notranjske, Dolenjske zopet na Štajersko, nazaj v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet.
Zamisel sem sporočil PZS 28. junija 1951 ...«

SPP - podatki:
Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Kontrolnih točk: od leta 20111 75 (2003-11: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk ; leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 jih je bilo 80. 
Dolžina po reliefu (tista, ki jo podajamo za dolžino SPP): 599 km, skupno vzpona: 45,2 km, in spustov: 45,5 km.
Ko danes prehodimo SPP:
- obiščejo 75 kontrolnih točk,
- se (lahko) okrepčajo v 58 planinskih kočah,
- se povzpnejo na 23 vrhov,
- obiščejo pet slovenskih mest in dva muzeja: SPM  v Mojstrani in Bolnico Franja.
- Ena izmed točk na poti, Škocjanske jame, sodi v dediščino UNESCO
- jih vseskozi spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.

Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (35 točk), ki nas popelje po zanimivih delih Slovenije.

Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki častnega znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan Starčevič, Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič, Ljubljana (1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965), Stanka in Tome Demšič, Hoče (1965).

Število tistih  ki so prehodili SPP:
leta 2000: 251 pohodnikov, 2001: 247, 2002: 255, 2003: 255, 2004: 194, 2005: 185, 2006: 200, 2007: 179, 2008: 206, 2009: 178, 2010: 116, 2011: 167 udeležencev.

Od sredine maja 2013 si lahko odtisnemo zadnji žig Slovenske planinske poti tudi na Debelem rtiču recepcija Hotela Arija v MZL Debeli rtič

eXTReMe Tracker