Polet – Željko Kozinc: Namig za izlet. Juliana, alpski botanični vrt v Trenti
Polet, četrtek, 7. maja 2007
Namig za izlet. Juliana, alpski botanični vrt v Trenti.
Triglavske rože v nižini
Kar v skalnih strminah nad 2000 m razveseli napetega in preznojenega plezalca, lahko na višini 750 do 800 metrov v Juliani očara tudi popotnika, ki se pelje skozi Trento, pri čemer pa triglavske rožice v njej cvetijo že v času, ko je njihovo pravo domovanje še pod snegom. Poletni vrt se staplja s svojo okolico, gore z vseh strani gledajo vanj kot v otroka v zibelki: visoki grebeni Prisojnika, zbrazdano čelo Velike Dnine, nažagani zidovi Velikega Špičja; vsi se zdijo kot odrta posušena koža nad temnimi strmimi gozdovi, visečimi nad globoko dolino. Kamor pogledaš, se v Juliani veseli stotero redkih alpskih cvetic v polnem, razigranem cvetenju v vseh odtenkih rumene, rdeče, modre, vijolične barve, v prosojno bleščeči, mlečnati belini, zraven pa listi vse od temno sivih do najsvetleje, najgloblje, najtemneje zelenih. Zbirajo se v brhke pisane ruše, šope in grmičke, kakor bi bile v svoji prvobitni domovini. Na tablicah nosijo svoja latinska in slovenska imena. Alpski slanozor, mokovec, svišč, šmarna hrušica, alpski nagnoj, srčastostebelna mračica, čeveljc, resa, žanjevec, očnica, primožek, ognjenec, modrika, avrikelj, krhlika, zoisova zvončica ... Imena stoterih rožic v Juliani, med katerimi je 16 endemitov, kažejo, kako je slovenščina tudi v botaniki gibka in lepa.
Dom mehkih src
Bogati Tržačan Albert Bois de Chesne je leta 1926 od trentarskega gorskega vodnika Antona Tožbarja Špika kupil poltretji ar zemljišča na vznožju strmega travnatega rebra pod steno Kukle, tam, kjer se vsako pomlad v nekaj padcih vijuga tenek slap. Ljubiteljski botanik, kakršen je bil, je na tem zemljišču začel zasajati cvetje, ki ga je prinašal z gora. Pri tem mu je pomagal in svetoval planinski pisatelj dr. Julius Kugy.
Ko sem leta 1973 obiskal de Chesnov tržaški dom, sem od njegove hčere Olge slišal ganljivo zgodbo: ostareli Albert tik po vojni ni več mogel (in tudi ne hotel) obiskovati svojega alpskega vrta, ki so mu ga povojne oblasti razlastile. Najel pa je najboljšega tržaškega akvarelista, nekega Čeha, da mu je vsako poletje prinašal iz Juliane risbe njegovih rožic. Zdaj lepo uokvirjene visijo v velikem stanovanju izumrle rodbine Bois de Chesne kot v galeriji.
K sreči je bila Juliana v dobrih rokah slovenskih botanikov in vrtnarjev. Upravlja jo Prirodoslovni muzej Slovenije in je v strokovni oskrbi kustosinje Nade Praprotnik. V vrtu še zmeraj vrtnarijo Tožbarjevi potomci, ki se na gorsko botaniko tudi dobro spoznajo, pri tem pa so do obiskovalcev skromno ljubeznivi; in v pomenku tudi nevsiljivo poučni. (Že Kugy je njihov dom imel za hišo mehkih src.) Vrh vrta so klopce in je miza, od katere se sliši prišumevanje mlade Soče; tu je pravi prostor za mir, za razmislek o trentarskih rudarjih, lovcih in vodnikih, o njihovem občudovalcu Kugyju, ki se je po krvi Slovenec, po vzgoji in kulturi Nemec, znal dvigniti nad kužne nacionalne spore, in nam je za prihodnost začrtal skromen, a trden ideal nadnacionalnosti.
Zmeraj najlepši
Alpinetum je izredno lepo oskrbovan. Odlikujejo ga lepo oskrbovane in urejene gredice, trdne, nikjer majave naravne stopnice iz kamnov, lepe, oplete peščene poti. Prek vsega vrta teče v lesena korita iz lesenih žlebov poživljajoči potoček. Večji pridobitvi po dolgih letih sta lesena hišica z nadstreškom za pobiranje vstopnine in hranjenje tiskanega gradiva ter sistem namakanja, tako da ni več treba vsake zalivalke nositi lastnoročno po gredicah. Zalivanje zdaj opravlja razprševalnik. Nekaterim rožam takšna vrsta zalivanja zaradi preveč moče ne ustreza, večini pa. Ker so večinoma gorske in celo visokogorske rastline tu zasajene v bistveno boljših rastnih pogojih, so tudi njihovi ciklusi hitrejši; prej cvetijo, razvijejo večje liste in cvetove. Letošnja nenavadno topla pomlad je imela zelo opazne posledice tudi na rast in cvetenje v Juliani, saj so rastline, ki so v prejšnjih letih praviloma cvetele konec maja, letos cvetele že aprila.
Če pa boste vrtnarja vprašali, kdaj vrt najlepše cvete, vam bo nemara povedal, da ga to kar naprej sprašujejo. Zmeraj: od začetka maja do konca septembra, od jutra do večera, vsak dan.
Besedilo in foto Željko Kozinc