Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Posebno obvestilo

četrtek, 1. avgust 2013, ob 15:19, Mitja Gleščič, ogledov: 2738

DEŠ: Opozorila na primere nevarne inštruktorske prakse, ki se dogajajo pri nas.

Čeprav so vrata Plezalnega centra DEŠ med poletnimi počitnicami zaprta, so naši člani, inštruktorji in tečajniki ves čas aktivni. Ob tragični nesreči mladega italijanskega talenta Tita Traverse, se čutimo dolžni opozoriti na primere nevarne inštruktorske prakse, ki se dogajajo pri nas.

 Staršem mladoletnih plezalcev svetujemo, da se tudi sami seznanijo z osnovami vrne tehnike ( http://ksp.pzs.si/UserFiles/File/ISP1/ISP1_Oprema_VrvnaTehnika_Varnost.pdf ). Sam naziv inštruktorja športnega plezanja namreč ne zagotavlja varnosti tečajnikov. Primere nevarnega ravnanja, ki so prikazani na priloženih fotografijah, smo neformalno predložili tudi predstavnikom Komisije za športno plezanje (KŠP), ki podeljuje naziv inštruktorja športnega plezanja. Ugotovljeno je bilo, da KŠP nima osnove za odvzem licence inštruktorjem, ki ravnajo nevarno, saj Pravilnik o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja odvzema licence sploh ne predvideva ( http://ksp.pzs.si/attachment-download.php?attachment_id=57 ).

Staršem mladoletnih tečajnikov, ki so v preteklosti obiskovali tečaje v plezalnem centru DEŠ ali to nameravajo storiti v prihodnjih sezonah, zagotavljamo da budno spremljamo ravnanje naših inštruktorjev in ostalih obiskovalcev plezalne stene. Obenem sporočamo vsem inštruktorjem, ki bi v prihodnje želeli voditi tečaje v plezalnem centru DEŠ, da nevarnega ravnanja ne bomo tolerirali.

Oznake: PLE, USP

Komentiraj (9):

Primož Auersperger, četrtek, 1. avgust 2013, ob 19:22

"Staršem mladoletnih plezalcev svetujemo, da se tudi sami seznanijo z osnovami vrne tehnike".

Da ne bo tako sporočilo, kljub dobronamernosti povzročilo še več nevarnih situacij, bi bil primernejši napotek, da se takšni starši (če npr. nimajo opravljene kake alpinistične šole ali podobnega usposabljanja) udeležijo usposabljanja za športnega plezalca I, ki ga organizirajo razni špotnoplezalni odseki in društva ter se nato v obliki izpita preveri pri KŠP in edini nudi dovolj varnosti za udejstvovanje pri športnem plezanju. Tečaj ni težak in je primeren za vsakogar. V primerjavi z možnimi posledicami samoizobraževanja staršev mladih plezalcev je vsekakor edino tak napotek na mestu.

Žiga Janež, torek, 6. avgust 2013, ob 08:33

Izdelava sidrišč, kot je prikazano na slikah so primeri nevarnega početja, ki lahko vodi v nesreče s tragičnim koncem. Slik pa bi bilo gotovo manj, če bi kateri izmed staršev zgolj prebral predlagan dokument o osnovah vrvne tehnike.
Starši zaupajo inštruktorjem in inštituciji, ki podeljuje te nazive. Vsekakor pa lahko s pridobivanjem dodatnih informacij in znanj, še dodatno preverijo ali so le ti vredni 100% zaupanja.

Marko Šturm, petek, 9. avgust 2013, ob 12:34

.. kaže da avtor prvega komentarja pri prebral objave naprej od stavka, ki ga citira.

Primož Auersperger, sobota, 10. avgust 2013, ob 08:39

Ne vem točno kje je v nadaljevanju omenjeno formalno izobraževanje, ki ga navajam, morda mi lahko avtor predzadnjega komentarja pomaga.

Omenjeni so:
naziv inštruktorja športnega plezanja (to ne spada v izobraževanje, ki ga navajam)
tečaji v plezalnem centru DEŠ (tudi to ne spada v izobraževanje, ki ga navajam, oz. vsaj ni tako napisano). Pod tem se lahko smatra vadba mladoletnih otrok, tudi za tekmovalno športno plezanje.

Sam vidim nevarnost listanja po omenjenem gradivu bolj to, da bo kak starš začel takega mladoletnega plezalca varovati, preverjati v plezališčih brez ustrezne praktične izobrazbe po principu, saj se lahko vsega naučiš iz knjig. Če samo pomislimo na napačno sestavljen komplet mladoletnega plezalca, omenjen v prispevku pred tedni. Tako je bolje, če so starši (popolnoma) usposobljeni ali pa je plezanje za njih "black box". Vmesne zadeve so zelo riskantne.

Marko Šturm, ponedeljek, 12. avgust 2013, ob 11:06

Prispevek opozarja na nevarno prakso nekaterih inštruktorjev športnega plezanja. Povsem na mestu se mi zdi predlog, da se starši seznanijo z osnovami vrvne tehnike - ne zato, da bi starši sami prevzeli vzgajanje mladih plezalcev, ampak zato, da se vprašajo in sprašujejo ali so njihovi otroci na tečajih, za katere plačujejo, zares varni. Povsem se strinjam s komentarjem ŽJ: "Starši zaupajo inštruktorjem in inštituciji, ki podeljuje te nazive. Vsekakor pa lahko s pridobivanjem dodatnih informacij in znanj, še dodatno preverijo ali so le ti vredni 100% zaupanja."
Nerazumljiv mi je predlog, naj se starši, ki želijo zagotoviti varnost svojih otrok, udeležijo usposabljanj za ŠP1, saj (tudi) zato plačujejo tečaj, ki ga njihovi otroci obiskujejo oz. inštruktorja, ki ga vodi. Na fotografijah s katerimi se reklamirajo nekatere plezalne šole oz. inštruktorji je videti povsem neustrezna varovališča in nihče ne nosi čelade. Inštruktorji so dolžni zagotoviti varnost svojih tečajnikov v skladu s pridobljenim strokovnim znanjem! Zakaj jim sicer podeljujemo strokovni naziv in jih plačujemo?

Primož Auersperger, torek, 13. avgust 2013, ob 07:59

Ne vem kaj na predlogu, da naj strokovnost preverjajo strokovno usposobljeni je tako nenavadnega. Tu ne vidim nič spornega. Tudi sam ne bi komentiral operacije, čeprav bi prebral neko medicinsko bukvo. Ostanimo vsaj toliko resni, da ne mešamo v kontrolo staršev brez usposobljenosti. Uredite to svar interno, obvestite pa le o rezultatu. Saj zato pa obstojijo razni zbori načelnikov ipd. In kolikor mi je kot udeležencu raznih usposabljan v zadnjih 20 letih iz lastnih izkušenj znano, se nivo usposabljanja le dviguje. Za izjeme pa so mehanizmi, če mehanizmov ni pa se jih naredi kot izboljšavo sistema. Seveda pa starši to niso.

Marko Šturm, torek, 13. avgust 2013, ob 14:01

Nenavadno je, da strokovno usposobljen inštruktor, katerega stokovno usposobljenost so preverili storkovnajki na strokovnem izpitu ogroža varnost otrok z nestrokovnim ravnanjem. Še bolj pa je nenavadno, da takemu ravnanju nihče ne oporeka, KŠP pa sloh nima mehanizma, da bi ga preprečila.
Namesto tega pa naj staršem svetujemo, naj tudi sami opravijo izpit za ŠP1, če želijo da njihov otrok preživi nestrokovno ravnanje svojega inštruktorja (ki ga med drugim tudi plačujejo)? Menim da je dovolj, če so starši toliko informirani, da znajo ločiti slabega (nevarnega) inštruktorja od dobrega. Inštruktorju, ki ne ravna strokovno in varno svojih otrok pač ne bodo zaupali. Nihče ni svetoval staršem naj postanejo plezalni samouki, ampak informirani potrošniki storitve, ki jo plezalni inštruktor nudi.

Primož Auersperger, torek, 13. avgust 2013, ob 18:35

Kako pa naj iz gradiva loči pravo ravnanje od nepravega, ker lahko ne gre le za štante in tudi pri njih ne gre le za štante kot so na sliki, lahko je štant na eni matičarki, ali privezovanje otroka na eno matičarko ipd.? Tudi slednja dva primera nista sprejemljiva za tope rope tekmovanja.
Sicer pa se polemika vrti okrog iste zadeve, samo malo drugače jo razlagamo. Vsekakor je odgovornost na inštruktorjih, podobno kot na zdravnikih, ki sem jih dal za primerjavo ravno zato, ker so od obojih odvisna življenja. Sam kot oče otrok in recimo informirani potrošnik inštruktorjem in sistemu zaupam. Kot sem dejal, odstopanja pa naj se uredijo znotraj sistema. S tem tudi zaključujem debato, za katero pravzaprav nisem preveč kompetenten, zmotilo me je le tisto o starših.

Marko Šturm, sreda, 14. avgust 2013, ob 09:22

Iz gradiva lahko loči pravo ravnanje od nepravega tako kot pripravniki, ki to isto gradivo uporabljajo za učenje pred izpitom. Sicer pa je pravilna izdelava sidrišč izpitno vprašanje za naziv inštruktor športnega plezanja, v literaturi za ŠP1 pa sploh ni obravnavana. Link v osnovnem prispevku vas namreč popelje na literaturo za izpit inštruktorja športnega plezanja.
Mislim da je bil osnovni namen prispevka opozoriti, da se ravno odstopanja znotraj sistema ne urejajo.

eXTReMe Tracker