Matjaž Čuk: 23. novembra 2012, etapa Dolangsa (2620 m) - Sorun Khola (1310 m)
Kako si Korejec predstavlja treking ...
Danes imam družbo po zelo, zelo dolgem času. Zato bom napisal nekaj o ljudeh, s katerim skupaj hodimo.
Trije Korejci, prijatelji srednjih let, potujejo na 18-dnevni treking v pogorje Rowaling. Danes je njihov prvi dan hoje, včeraj so se s posebnim najetim tovornjakom pripeljali v vas Dolangsa. Spremlja jih dvajset, ja nisem se zmotil, dvajset domačinov, Nepalcev. Naključje je hotelo, da smo se danes srečali in lahko v živo opišem, kako tak organizirani treking poteka.
Vsak od Korejcev ima poleg sebe svojega osebnega nosača. Ta nosi njegov nahrbtnik, stvari, ki jih potrebujejo na poti čez dan. Gospodje nosijo le fotoaparat. Imajo vodiča, kuharja, dva kuhinjska pomočnika in nosače, ki nosijo vse, da bo treking udoben in da jim na težki poti ne bo nič manjkalo. Vso to nepalsko spremstvo bo poskrbelo za vse, njihova edina naloga je, da hodijo. Vedno hodijo tako. Drugačnega potovanja si sploh ne znajo predstavljati. Ti ljudje bodo videli in spoznali zunanje lepote Nepala, a nikdar dojeli in razumeli življenja v tej deželi. Brez tega bogastva pa je potovanje revno, brez vsebine. Zato, da spoznaš tudi "notranje" lepote, pa je treba dati več. Sestopiti iz sveta ugodja in udobja, kar pa ti ljudje ne znajo ali niso pripravljeni storiti.
Sto ljudi, sto čudi. Meni je tak način potovanja tuj. In nikoli ne bi dal niti enega samega svojega dne za njihovega.
Zjutraj začnemo skupaj. Vodič se kot "odlični poznavalec" poti postavi na čelo kolone. Kmalu zaidemo na kozjo stezo, osmukamo nekaj grmovja, nato pa se rešimo iz te zagate na cesto. Seveda pot ni bila prava, moj vodič je tu prvič, tako kot jaz in še marsikdo iz korejske skupine. Le kak star, izkušen nosač je morda že hodil tod.
Visoki prelaz večino dni v letu sameva, le poredko začuti na svojem temenu človeško nogo, še redkeje tujčevo. No, danes bo doživel množičen obisk, pravo invazijo, kar 25 ljudi.
Na travnati ravnici, dobrih dvesto metrov pod vrhom se ustavimo. Korejska skupina se zbira, nosači počasi kapljajo, eden za drugim. Zadnji vzpon je kratek, a strm. Naveličal sem se družbe in z vodičem potegneva naprej. Malo pred deseto stopiva na prelaz Tinsang La (3320 m).
Tinsang La ni zelo visok prelaz. Na stotine jih je v Nepalu še mnogo višjih. A je eden pomembnejših, bolj imenitnih. Nebeški pogled se odkriva z njega na redko videne vrhove pogorja Rowaling. Še lepši je razgled nekaj minut naprej s čudovite travnate ravnice. Dve gori pritegneta občudujoče poglede nase, kralj Gaurishankar, mogočen sedemtisočak na meji s Tibetom in Chomo Pamari*, gora, ki svojo pozornost zbuja z svojevrstno obliko.
*Chomo Pamari (6102 m), Choba Bhamare (5946 m) ali celo Cheduk Bir (5933 m) ?
*Choba Bhamare: Searching for the Needle
Arnico K. Panday
HIMAL - Himalayan magazin - julij/avgust 1992 |
Pamari Himal 
je slikovita gorska skupina ob meji s Tibetom z nenavadno oblikovanimi skalnimi vrhovi, ki buri domišljijo popotnika, lačnega raziskovanja. Mnogo ostric je neimenovanih, številni vrhovi so še neosvojeni. Kako priti v osrčje skupine, se prebiti do grebenov ali obiskati doline, ki omogočajo poglede v ta skrivnostni svet od blizu? Še ena želja, še en izziv ...
Korejci imajo počitek za kosilo, midva pa hitiva naprej. Zbogom prijatelji, imejte se lepo, pomahava v slovo. Sedaj sva spet sama. Spuščava se malo po cesti, večinoma pa po strmih bližnjicah, ki sekajo dolge ovinke. Po slabih dveh urah s prelaza prideva do pastirskega bivališča.
Tu bo najino kosilo. Mnogo bolj skromno kot Korejsko, a dovolj, da bova zdržala do večerje. V leseni kolibi je mlado dekletce, staro kakih deset let. Sama je doma, njeni starejši sorodniki so odšli v dolino po opravkih. Nepalska juha, ki jo skuha zame ji ne uspe. Na pomoč priskoči odrasel fant, ki je tu gost, prav tako kot midva. A brez skrbi, neizkušeno dekletce se bo hitro naučilo.
Hitiva naprej. Kmalu prideva na razpotje. Leva cesta vodi do Bigu gompe, midva pa zavijeva desno in se skozi gozd spustiva do prve vasi. Odtod naprej je pot izjemno slikovita. Čudovita polja, lepe vasi, enkratni razgledi. Temno modro nebo krasijo kot smetana beli oblaki. Hoja je en sam užitek.
Že zdavnaj je mimo kraj, kjer naj bi danes prenočila, vodič pa še kar hodi in hodi. Sedma ura se je začela, greva mimo številnih hiš in skozi vasi. Vodič pa nič, ne sprašuje za prenočišče, kot da ne bi bilo že pozno popoldne. Ne vem, kam se mu tako mudi. Domov? Ja, verjetno je začutil bližino doma in ga to vleče naprej.
Strm spust naju pripelje do majhnega naselja ob reki. Mrači se že. No, tu bo vendarle najin današnji dom.
Popoldne je kratko. Okusna večerja in postelja. Brez pisanja dnevnika, brez dolgočasja. Še lepe želje moji nepalski sestrici za lahko noč in vzame me noč.
Hoja 8 ur. Vreme sončno, cel dan. Temperatura zunaj 12,0 °C, v sobi 14,1 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji v vasi Sorun Khola (1310 m).
Matjaž Čuk