Irena Mušič, Vladimir Habjan: Dan planincev 2007 na Sviščakih
Dan planincev 2007 na Sviščakih
Dež ni pokvaril planinskega praznika
V soboto, 2. junija 2007, so Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica in Meddruštveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev na Sviščakih organizirali Dan planincev, ki je bil posvečena 100-letnici ustanovitve Ilirsko-bistriške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD).
Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli zbirati planinci iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz krajev čez mejo. Vreme ni bilo najboljše, bilo je precej oblačno in vlažno, vseeno pa se jih je veliko odpravilo proti prvaku območja Snežniku. Strokovne službe Planinske zveze so v velikem šotoru pripravile malo prodajalno planinskih edicij, ki je bila nenehno oblegana. Organizatorji so se zelo potrudili, da jim je prireditev uspela, precej preglavic pa jim je povzročil dež, ki je začel padati tik pred začetkom prireditve. Voditelj prireditve, novinar Danijel Cek je odlično povezoval program. Govorov je bilo mnogo, govorniki so veliko povedali, kar pa za tak dogodek seveda ni nič neobičajnega.
Malo po 11. uri je svojo prvo pesem zapel moški pevski zbor Dragottin Kette. Prisotne so najprej pozdravili predsednica PD Snežnik Ilirska Bistrica Darinka Dekleva, predsednik MDO primorsko–notranjskih društev Albin Žnidarčič in podžupan občine Ilirska Bistrica Vladimir Čeligoj. Sledil je pozdravni nagovor predsednika Francija Ekarja: »Prvič prirejamo vse slovensko planinsko srečanje pred aktivno planinsko sezono, tudi z namenom, da opozorimo obiskovalce gora, da se dobro in odgovorno pripravijo na planinsko sezono. Danes imamo veliko čast, veselje in srečo, da nazdravimo, čestitamo stoletnemu delovno ustvarjalnemu Planinskemu društvu PD Snežnik Ilirska Bistrica, nasledniku Ilirsko-bistriške planinske podružnice Slovenskega planinskega društva. Pozdravi in zahvale veljajo tudi MDO primorsko–notranjskih društev za aktivno in učinkovito koordinacijo in pospeševanje razvoja planinstva v okviru Planinske zveze Slovenije, ki združuje preko 52 tisoč registriranih članov. Pozdrave in zahvale za pomoč tukajšnjim planincem in lokalni skupnosti Ilirska Bistrica, ki zna ceniti in dokazovati vse splošni pomen planinstva.
Da smo danes tukaj in da je bila skupščina PZS pred nedavnim v Ilirski Bistrici je tudi poravnava dela dolga do tega planinskega okolja, do tukajšnjega gorskega očaka Snežnika, ki deluje, kot tempelj in branik slovenskega planinstva med mediteranom in kontinentom, ki je gorski »panoramski observatorij« najrazkošnejših razgledov na ves slovenski planinski gorski svet. Snežnik nas ob vseh pogledih in vidljivosti vedno osrečuje, je vedno naš najpogostejši spremljevalec, ko se vzpenjamo na visoke gore. Če ga vidiš, je to dokaz lepega vremena, tudi varnosti in posledično dobrega počutja.
V planinski organizaciji se trudimo oblikovati človeka v spoštljivo in odgovorno osebnost v odnosu do narave, še posebej do planinsko gorskega sveta, spoštovati in ohranjati, varovati planinske temelje, kulturno planinsko dediščino, ne spreminjati in ne potvarjati dejstev preteklosti, izrazoslovja. Kaj bi bilo, če bi pričeli Prešernovo in našo Zdravljico spreminjati, odvzemati in popačiti besednjak? Ohranimo planinsko izrazoslovje «planinstva«, hribovstva« tako kot so ga zapisali in uporabljali nesmrtni in veliki planinci Jakob Aljaž, Simon Gregorčič, Henrik Tuma, Joža Čop, Oton Župančič … Slovensko planinsko društvo in Planinska zveza Slovenija je slovenska planinska društvena organizacija, ki je dolžna varovati poti, dela in zapuščino, nasledstvo SPD. Izrazoslovje je del tega. Vsak se ima pravico na novo svobodno organizirati vendar ne v breme programov in vsebin, dediščine in tradicije planinske organizacije. Vsak je v društvu po svojem prepričanju, želji in hotenju, zatorej se je potrebno tudi podrejati in tudi kar največ storiti za nadaljnjo pot in razvoj planinstva združenega v Planinski zvezi Sloveniji.
Varovanje in ohranjanje gorskega sveta je sveta dolžnost vsakega planinca. Notranjski planinski svet je še posebej aktualen in pomemben za varovanje. Snežnik, Vremščica, Volovja reber, so območja, ki jih je potrebno skrbno varovati in ohranjati. Vedeti in oznanjati moramo, da take oblike varovanja niso omejevanje razvoja, ohranjanja življa, ampak je ta naravovarstvena skrb kot pomagalo za kulturni, osveščeni in učinkoviti nadzor. Skrb za planinski svet je vsak dan aktualnejša, pomembnejša in je sestavni del obvez društev in zveze ter članstva, ki v svojih programih dela in usposablja člane tudi za to tematiko.
Prostovoljstvo je izjemna vrednota za družbo in za državo. Se to zadosti in stimulativno priznava in moralno nagrajuje s strani države? Ugotavljamo, da je trend zagotavljanja sredstev s strani države vse bolj v upadanju, čeprav se obseg dela vse bolj dviguje v primerjavi s svetovnimi planinskimi trendi.
Skrb za sočloveka in pomoč človeku na gori je ena najbolj osnovnih razpoznavnih značilnosti planinskega karakterja. Apeliram na krvodajalstvo, da se odzovemo klicu na pomoč in dokažemo tudi, da smo upravičeni, da ima PZS status in poslanstvo humanitarnosti.
Prave planinske vrednote obiskovalec gora dobi kakovostno le v planinskemu društvu. Statistike ugotavljajo, da je med ponesrečenci v gorah najmanj članov planinskih društev. Naloga in vizija planinske organizacije je, da je kvaliteta pred kvantiteto. Če imamo usposobljeno članstvo, je hoja v gore varna, prijazna in tako telesno kot duhovno razvedrilna. Potrebno pa je tudi izkazovanje pripadnosti planinski organizaciji, delu markacistov, delavcem in upravljavcem planinskih koč, gorskim reševalcem in vsem drugim, ki se s svojim prostovoljstvom trudijo za varno počutje obiskovalcev gora.
Danes je tudi priložnost, da se javno zahvalimo Slovenski vojski, ministrstvu za obrambo, ministru, načelniku generalštaba in vsem ostalim, ki vse od leta 2001 vse pomagajo slovenskemu planinstvu pri obnovi in popravilih planinskih poti, pomagajo pri odpravah poškodb na visokih gorskih objektih, tovornih žičnicah idr. To so dobra in tako obsežna dela, ki ji PZS v nobenem primeru ne bi zmogla pokriti sama. Zato se danes, ko je med nami minister za obrambo gospod Erjavec, javno zahvaljujemo za njegovo razumevanje, izjemno dober odnos do planinstva, alpinizma, pa tudi do PZS, ki ga z odobritvami in konkretnimi podporami in izvršenimi dejanji dokazuje - iskreno se za vse to zahvaljujemo.
Danes smo odprli novo področje sodelovanja - to je pri izgradnji planinskega muzeja v Mojstrani, kjer bi morala dobiti svoje mesto tudi Slovenska vojska. Izjemno uspešen je bil razgovor z ministrom glede zaposlovanja kategoriziranih alpinistih.
Planinska organizacija praznuje 6. junija 59 let ustanovitve kot naslednica SPD in 95 let odkar je SPD ustanovilo reševalno službo. To so spomini na delovno ustvarjalne poti, poti, ki so vedno vodile k ciljem planinskih kreposti, skromnosti. Ta mesec je tudi »zgodovinski«, saj se je dokončno izoblikovala vsebina zakona o planinskih poteh in oddalo tudi v zakonsko presojo in sprejem v parlament. Prijetno praznovanje vam želim!«
Nato je na oder stopil slavnostni govornik, minister za obrambo, Karl Erjavec. Po začetnem pozdravu je minister povedal, da mu v čast, da je z nami in nadaljeval: »Gorništvo in zahajanje v gore nam je v krvi, Triglav je simbol slovenstva, tudi koče in pota so del našega slovenstva. Planinstvo je nekaj več, ni samo zahajanje v gore, je kultura, tu se je utrjevala narodova zavest. Množičnost je konstantna tekom let, gorništvo ima vedno nove razsežnosti: razvoj gorske reševalne dejavnosti, alpinizem in turno smučanje so v samem svetovnem merilu. Doživljanje narave ostaja človekova naravna potreba. Vztrajnost, tovarištvo, srčen odnos do sočloveka, kar je pomembno tudi za otroke. Tudi sam sem planinec, to so ljudje s pozitivno energijo in pozitivnimi vrednotami. Gorništvo ima mesto tudi v vojaški tradiciji. V prvi svetovni vojni so se mladi Slovenci bojevali v gorah, Slovenska vojska se ponaša z gorsko šolo v Bohinjski Beli, kjer se usposabljajo pripadniki tujih držav znotraj NATA in bo postala leta 2008 tudi Center odličnosti. Ponašamo se z znanjem in tradicijo v svetu. Živim pod Storžičem in Storžič je v vsakem času drugačen. Člani planinskih društev zgledno skrbijo za naravo. Podpiram Zakon o planinskih poteh in Zakon o TNP. Omenil bi tudi 100-letnico PD Ilirska Bistrica. Domoljubnost je tisto, brez česar ne bi imeli lastne države, planinska društva ste lahko vzor in primer, kaj se lahko doseže. Čestitam vam ob prazniku in vam želim veliko prijetnih pohodov v gore.«
Ob koncu prireditve je predsednik Komisije za pota Tone Tomše podelil Albinu Žnidarčiču Knafelčevo priznanje, predsednik PD Planika Maribor Franci Rajh, pa je - nasprotno kot je običajna praksa - podelil društveno priznanje Planinski zvezi Slovenije. Zaključek slovesnosti je bil spet kulturen, prav prisrčno so zaplesali člani otroške folklorne skupine Antona Žnideršiča, na diatonično harmoniko pa je zaigrala dvakratna državna prvakinja Tea Ljubič. Sledilo je brezplačno kosilo za vse udeležence, ki je bilo v organizaciji Slovenske vojske. Ob poskočni glasbi ansambla Malibu so udeleženci še dolgo v popoldan izmenjevali planinske izkušnje plesali na razmočeni travi.
Besedilo in fotografije
Irena Mušič, Vladimir Habjan