Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.03.1982

  08.03.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 8. marec 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 892

Delo, Šport: ... Prijave za mednarodni tabor »Paklenica 82«

Za prvi mednarodni alpinistični tabor PZJ, ki bo od 8. do 14. aprila letos v kanjonu Paklenice, je prišlo že šest prijav: Nemški AV, avstrijska zveza AV, španska planinska zveza, angleški BMC, švicarski AC ter UIAA. Sporočilo, da ne morejo priti, pa so poslali le iz Moskve.
Koordinacijska komisija za alpinizem zbira tudi prijave za naše alpiniste. Prijave s podatki o najkvalitetnejših vzponih v Paklenici in lanski aktivnosti je potrebno čim prej poslati na naslov KKA (pri PZS, Ljubljana - Dvoržakova 9).

ALPINISTIČNE NOVICE

Turni smuk brez meja prireja CAI
Udeleženci bodo hkrati krenili na pot iz Nice in Bohinja

LJUBLJANA - Za letošnjo pomlad je v programu prvi »Turni smuk brez meja«, katerega organizacijo je mednarodna planinska organizacija UIAA zaupala italijanskemu CAI. Uradni začetek bo hkrati v Nici in Trstu. Udeleženci iz druge skupine bodo potem skozi Ljubljano odšli v Bohinj, kjer bo 21. marca prva etapa Komna-Krn-Lepena. Potem bo dan počitka (rezerva) in nato na naši strani še vzpon na Kanin, oziroma Prestreljenik in prek Prevale na italijansko stran. Do tu bodo vodili naši reševalci, naprej pa bodo vodstvo prevzeli Italijani. Na njihovi strani bo vzpon na Lovca, (Višarje) pa prek Karnijskih Alp, za konec pa bodo voditi še Avstrijci tja do Toblaškega polja. Tura bo sklenjena 4. aprila (zahodni krak bo prek Montblanškega pogorja segal do Brenerskega prelaza), na terenu pa bodo ekipe od 12 do 16 članov iz najmanj treh držav.

F. S.

Tečaj in registracija
Za zimski alpinistični tečaj, ki bo od 21. do 27. t. m. na Komni, se je za sedaj prijavilo le 15 naraščajnikov, od tega jih je kar šest iz drugih republik (Vojvodina in Črna gora). Toda na preizkusni turi, ki je bila v nedeljo 28. februarja (Kamniška Bistrica - Čmaževski turn), je žal sodelovalo le troje tečajnikov in četvero inštruktorjev.
Registracija članov AO in AS ter potrjevanje izkaznic je mogoče le še do konca meseca. Komisiji za alpinizem je potrebno pravočasno predložiti vso predpisano dokumentacijo.

Pripravila zanimiv film
Brata Pavel in Peter Podgornik, ki sta sodelovala pri prvenstvenem vzponu po Jugoslovanski smeri v J steni Aconcague, sta že dokončala tudi montažo filma (super 8) o tej odpravi. Zajela sta vse, od potovanja v Argentino in srečanja z rojaki, do vzpona prek stene. Temu dejanju sta posvetila kar 35 minut, ves film pa traja približno eno uro.

V stenah nad Okrešljem
Celjska GRS je imela 14. februarja tečaj iz varstva pred plazovi, ki so se ga udeležili tudi tečajniki in pripravniki AO. Dan pred tem so Čanžek in Smodiš v 7 urah, Šahova in Zupan pa z bivakom pri izstopu ponovili Direktno v Štajerski Rinki. Cankar in Šrot pa sta preplezala Igličevo v Mali Rinki. V nedeljo sta Jevševar in Petek ponovila Smer skozi okno v Križu in Direktno v Mrzli gori.

Začetek poln elana
V Akademskem PD se je v zadnjem času kar precej spremenilo. Začela se je alpinistična šola (predavanja so ob četrtkih, o vajah na Turncu pa bomo se poročali), uradne ure v društvenih prostorih na Trgu osvoboditve 1 soba 56 so sedaj tudi dopoldan: ob sredah med 9. in 12. ter od 16. do 19. ure, ob četrtkih pa od 10. do 11. in od 17. do 19. ure. Povezali so se tudi že z nekaterimi srednjimi šolami, na fakultetah pa so z delom pričeli poverjeniki.
V soboto pa vabijo na prvo večjo akcijo; na turni smuk z Viševnika. Prijave (celotni stroški 220 din) sprejemajo še v sredo, odhod avtobusa pa bo 13. t. m. ob 6. uri s Trga osvoboditve. Vodil bo Marko Klopčič. V primeru slabega vremena bo tura preložena za teden dni.

Smuk z Rink
Alpinistični odsek PD Kamnik bo v nedeljo 21. t m. izvedel turni smuk z Rink: z vrha Kranjske ali Koroške Rinke na Malo in čez Male Pode do Bivaka, pa skozi Žmavčarje v Konec in Kamniško Bistrico (1800 m višinske razlike). Vsi udeleženci bodo morali imeti potrebno opremo, nujna pa je tudi dobra kondicija, saj je že do vrha Rink okoli šest ur hoje. Vodil bo Janez Ažman, obvezna pa je prijava v društvenih prostorih na Kidričevi 38 (tel. 831-348) ob četrtkih med 19. in 21. uro.

Evidentiranje kandidatov za KA PZS
Kandidacijska komisija, ki jo je imenovala dosedanja KA PZS, je že razposlala vsem načelnikom AO/AS formularje za evidentiranje članov nove KA, ki jo bo izvolil zbor načelnikov. Nova komisija naj bi štela 7-9 članov: načelnika in njegovega namestnika, vodje podkomisij za vzgojo, opremo, kvalitetni alpinizem in GV (zadnjega v smislu pravilnika izvolijo gorski vodniki sami), tajnika ter največ dva člana. Kandidacijska komisija kot možnega kandidata za načelnika predlaga Draga Metljaka, za njegovega namestnika pa Zvoneta Korenčana. Rok za evidentiranje poteče 13. t m.

Dve ponovitvi Zgornje police
Novico izpred tedna dni o 1. ZP Smeri po zgornji polici v Zadnjem Prisojniku moramo dopolniti. V nedeljo je za postojnsko navezo Biščak-Škamperle namreč vstopil tudi Marjan Manfreda (Matica) in ju v zgornjem delu celo prehitel. Za smer je potreboval vsega pet ur, potem pa je do vrha plezal še dve uri.

1570 tur zagrebških alpinistov
V Zagrebu delujejo trije AO s skupno 101 članom. Najmočnejši je AO Zagreb-matica s 52 aktivnimi člani, od katerih pa jih ima le 28 več kot pet alpinističnih tur. Najaktivnejši so bili Lenko Matejčič (56), Davor Butkovič-Žuti (49), Stašo Forembaher (48), Dunja Roglič (28) itd. Plezali pa so največ v Velebitu (329) in Gorskem kotarju (209) malo pa v Alpah (48) in na tujem (27). 25 članov AO Velebit (z več kot 5 turami jih je 18) je opravilo rekordnih 565 tur. Nino Kurtalj jih je opravil 71, Branko Ognančevič-Džuzepe 61, Željko Blažič 60, Jasna Hrupački 55, Nives Boršič 51 itd. Tudi 356 tur (24, od tega 20 z več kot petimi turami) članov AO Železničar je rekordnih. Največ jih je opravil Vladimir Mesarič-Dado in sicer 48, Branimir Predovič jih je 45, Duško Buinac 40, Vesna Cesar 29 itd. Tudi lepih tur ni manjkalo: vzpon na Pik Komunizma, Kilimandžaro, Kavkaz in Alpamayo, solo vzpon prek S stene Matterhorna, ponovitev El condor pasa, Peternelove s Čopom, Raz mojstranških veveric v Sfingi itd.

Alpinistična aktivnost v BiH
Pregled alpinistične aktivnosti v Bosni in Hercegovini je skromnejši. V republiki je devet alpinističnih sekcij, toda za dve (Energoinvest in Maglič) ni nobenih podatkov. V sedmih pa je 135 članov, toda registriranih le 25, opravili pa so skupno 749 tur, od tega 44 zimskih. Po številčnih pokazateljih je najmočnejša AS Željezničar (9 registriranih in 256 tur), po aktivnosti pa prav gotovo prednjači AO »Deliber Stjepanovič« iz Zenice (6 registriranih, 260 poletnih vzponov, število zimskih ni znano), ki so ga tudi proglasili za najuspešnejši alpinistični kolektiv v letu 1981. Sledi AS Bukovik (1 registriran, 190 tur), Bjelašnica (8 registriranih, 80 tur), Hranisava (1 registriran in 51 tur) ter Treskavica (brez registriranih, 42 tur) in Prenj (24 članov, drugih podatkov ni). Med najboljše vzpone štejejo ponovitve Klina, smeri Ceraj-Brezovački (Mežica stijena), Ravanel-Roland (Aig. Argentierre), Chere Goulard (Mt. Blanc du Tacul), Gervassutijevega ozebnika, Kavkaške smeri (Prenj) itd.

Novi načelnik KA PZ Srbije
Za alpinistično aktivnost v Srbiji za sedaj še ni bilo mogoče dobiti podrobnejših podatkov. Vemo, da je novi načelnik KA Aleksandar Djorič iz Niša, da imajo štiri AO (»R. Stojanovič« v Beogradu, Niš, »Kablar« v Čačku in »Crni vrh« v Boru) in štiri aktivne AS (Kukavica v Leskovcu, Jastrebac v Kruševcu, Gvozdac v Kraljevu in Lj. Nišič v Zaječaru). Kako je v Majdanpeku, Požarevcu, Sevojnu, Smederevu in Užicah, kjer so z alpinizmom že poskušali, ni nobenih podatkov. Nič tudi še ni bilo mogoče izvedeti o alpinistični aktivnosti v Vojvodini (4 AS in 1 AO), medtem ko za AP Kosovo podatkov niso zbrali še nobeno leto.


Športni dan v gorah terja tudi priprave
Organizator mora pravočasno obvestiti dijake, kam so namenjeni, vodja izleta pa mora opozoriti dijake, kako naj bodo napravljeni

ŠKOFJA LOKA - Pred dnevi sem na trgu domačega mesta naletel na mlade ljudi, očitno šolarje višjih razredov; ozirali so se za znamenji, ki vodijo izletnike v Lubnik. Nekaj časa je pot tudi mene vodila v isto smer, pa sem se spotoma nekoliko razgledal po izletnikih in pridobil nekaj podatkov, da sem vedel, kdo so in kam so namenjeni. Seveda mi je srečanje zdramilo nekaj vprašanj, ki bodo najbrž zanimiva tudi za koga drugega, prav gotovo pa za tiste, ki prirejajo športne dneve, zlasti športne dneve v gorskem svetu.
Mladina ni kar nič kazala, da bi bila namenjena v gore. Obuvalo, vetrovke in bunde so bile običajne, take, kakršne nosi v zimskem času mladina vsak dan, zlasti, če je slabo vreme. To bi za silo zadostovalo tudi za vzpon na goro, visoko prek 1000 m, če bi bila pot suha. Čudil sem se, kako da nihče nima nahrbtnika ali vsaj torbe, kamor bi začasno odložil vetrovko, anorak, saj je jasno, da ni pametno hoditi v breg preveč oblečen potem pa oznojen in premražen sestopati. Nihče ni imel s seboj malice tople pijače, nihče ni nosil s seboj palic da bi se med hojo opiral in si z njimi pomagal.
Iz pogovora sem zvedel, da jim je bilo naročeno naj pridejo zjutraj na avtobusno postajo. Kazalo je, da niso vedeli kam gredo in da jih niso opozorili na opremo.
Zdi se mi, da taka izvedba izleta ni primerna.
Vsak organizator, tudi če prireja šolski pohod, udeležence opozori na posebnosti in naroči, kako naj bodo opremljeni, kaj naj vzamejo s seboj, kako naj se obujejo in oblečejo. V šoli je to pomembno že zaradi tega, da se gojenci nauče, kako je treba hoditi v gore. Menim, da je tak športni dan šola: mladina se uči za vse življenje in spoznava posebnosti posameznih zvrsti telesne dejavnosti v naravi. Ni malo takih, ki so jim to prvi stiki z gorami in bodo tudi kasneje delali napake, če bodo z njimi začeli že v šoli.
Na misel mi prihaja še eno: kaj ima človek od pohoda če ga na koncu zebe, če mu v copatah žvrklja voda, če je lačen in žejen, hkrati pa ve, da bi tega ne bilo treba? Kaj ima, če hodi ta po megli in nikamor ne vidi?
Domnevam, da se taki pohodi nehajo s prizvokom neudobja, s prehladi in nezadovoljstvom. Udeleženci, ki jim ni do športa, slabe izkušnje posplošijo na vsako telesno dejavnost in se v prostem času kasneje raje odločajo za posedanje v lokalih in vsakovrstno drugo lenarjenje.
Pa še nekaj! Opazil sem posameznike, ki so se že kmalu po začetku hoje obrnili nazaj v dolino in nisem povsem prepričan, da so o tem obvestili svoje vzgojitelje. Opozorilo, da je to nujno potrebno, ni imelo odziva in verjetno je kateri od vodij preživljal težke ure, ko se mu kasneje število dijakov ni ujemalo hkrati, ko je bilo ob megli povsem možno, da kdo zaide.
Teh misli ne pišem z namenom, da bi kogarkoli ošteval. Vem, da se podobne stvari pogosto dogajajo in da jih je z malo truda možno povsem spremeniti in napake odpraviti:
• organizator pravočasno obvesti dijake, kam so namenjeni.
• vodje izleta naroče udeležencem, kako naj bodo obuti in napravljeni.
• naročiti je treba, če je potrebno vzeti s seboj malico.
• priporočiti je treba, kakšna pomagala so potrebna - nahrbtnik, torba, palice, dobro pokrivalo.
• v grobem nakazati cilj poti in posebnosti, s katerimi se bodo udeleženci seznanjali med potjo.
• opozoriti je treba na način hoje; na to, da se skupina ne razbija, da med vzponom niso preveč napravljeni.
• vnaprej je treba vedet katere koče in zavetišča so odprta ter upoštevati navezanost na lastne pripomočke in hrano če je koča zaprta.
Bolje pripravljen pohod med udeleženci odmeva ugodneje in večja je verjetnost, da si bodo podobne dejavnosti še želeli. To pa je tudi cilj vzgoje, v kakršno sodijo dejavnosti v okviru športnega dne.

PAVLE ŠEGULA

80 priznanj za pohod na Stol
JESENICE - Na Jesenicah so se sestali člani odbora za pohod na Stol pri koordinacijskem odboru PD občine Jesenice ter občinskem odboru ZZB NOV Jesenice in ocenili letošnji 17. spominski pohod na Stol.
Ker je bilo glede izvedbe pohoda med udeleženci le malo pripomb, so bili z njegovo izvedbo seveda zadovoljni tudi sami organizatorji, pred vsem zato, ker pohod ni terjal nobenih poškodb. Le zadnjega dne je prišlo do natege kolenske vezi že pri odhodu pod Valvazorjevim domom.
Pohod je letos združil 4.700 ljudi. »Na to številko smo res lahko ponosni«, so rekli na seji. Od vseh je bilo prvega dne okoli 350 šolarjev iz jeseniške in radovljiške občine, ki so odšli do Valvazorjevega doma, Po poteh Cankarjevega bataljona.
Skupna številka sicer ni rekordna, delno so, posebno v nedeljo, na to vplivale tudi številne druge prireditve, pa tudi to, da pohod ni bil organiziran na vrh. Vendar pa je bila odločitev organizatorja, da bo šla kolona po planinah pod Stolom, gotovo pravilna. Gorski reševalci in miličniki so namreč ugotovili, da je pobočje Stola tako poledenelo, da ne bi mogli zagotoviti varnega pohoda.
Na pohodu so podelili tudi 80 priznanj za desetkratno udeležbo. 390 zlatih značk za petkratno, 720 srebrnih za trikratno udeležbo ter 1730 bronasti značk za krstni pohod.

VLASTA FELC

Blišč vrhov - svet v navpičnici
15. t. m. ob 20. uri bo v predavalnici Elektrotehniške fakultete v Ljubljani, Tržaška 25 projekcija filma »Blišč vrhov- svet v navpičnici«. Film bo predstavil njegov avtor Gaston Rebuffat osebno, posnel pa ga je legendarni francoski planinski cineast Pierre Tairazz. Bonattijev steber v Druju, prečenje Matterhorna, južna stena Aig. du Midi, prvenstvena v Aig. de Bionnassay ter Mt. Blanc z raziskovalcem ognjenikov H. Tazieffom, to so naslovi posameznih delov. Vstopnice je od srede dalje mogoče nabaviti v pisarni PD Ljubljana-matica na Miklošičevi 17, preostale bodo na voljo pred predstavo. Cena je 25 din projekcija pa je vključena tudi v redni abonma.

Oznake: ALP, AN, smuTurno, USP
eXTReMe Tracker