Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 01.03.1982

  01.03.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 1. marec 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1694

Delo, Šport: ... Lani skoraj 15.000 tur

V Sloveniji je 36 alpinističnih odsekov in 8 sekcij, skupaj pa imajo 1229 članov
LJUBLJANA - Temeljni podatki o alpinistični aktivnosti v Sloveniji za preteklo leto so sedaj zbrani, povedo pa, da je bilo v 36 alpinističnih odsekih in 8 sekcijah včlanjenih 1229 tečajnikov, pripravnikov in alpinistov, med njimi 205 žensk. Le trije kolektivi v svojih vrstah nimajo deklet, največ pa jih je v AO Celje 18, AO Matica 16 in Akademski AO 15. Najštevilnejši AO pa so: Akademski (113 članov), Matica (80) in Celje (74).
Če te podatke primerjamo z obdobjem takoj po vojni (1946-51), skorajda ne moremo verjeti, kakšen kvantitativen skok je bil opravljen. V prvih dveh letih po vojni je začelo (znova) z delom le osem kolektivov: Celje, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mojstrana in Tržič. Tem sta se v letu 1948 pridružila še AO na Jezerskem in v Radovljici. In šele v naslednjem letu so bili ustanovljeni AO pri PD Domžale, Gorje, Hrastnik, Litostroj, Nova Gorica, Postojna, Prevalje, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trbovlje, Univerza (sedaj Akademski AO), Zagorje in Železničar. Na začetku petdesetih let pa so ustanovili AO Iskra, Kranjska gora in Krško, ki pa se je poleg AO Zagorje zaradi notranjih sprememb kmalu začasno razformiral. Konec leta 1950 je bilo torej le 24 AO, nekatera tudi pri društvih, kjer sedaj te aktivnosti ni več.
V prvih obdobjih po vojni je bilo veliko tečajev: (v petih letih skupno kar 107), zaradi razumljivih vzrokov pa je bilo število vzponov še precej nizko; 3836 poletnih in 1753 zimskih. Zato pa so alpinisti (201 član) v letu 1950 opravili kar 15.799 udarniških ur, poslušali pa so skupno 759 različnih predavanj.
Danes je vse precej drugače. Alpinistično šolo je imelo lansko leto (po več ali manj enotnem konceptu) kar 37 kolektivov. Med tistimi, ki je iz tega ali onega razloga niso imeli, pa izstopa le AO Impol, ki pa je zato po številu tur na aktivnega člana (skoraj 40 v letu 1981) na drugem mestu. Aktivnih inštruktorjev je v Sloveniji sedaj že 89, delujejo pa žal le v 30 AO. V dveh AO rešujejo položaj gorski vodniki, ki pa jih je aktivnih samo še 46. Le število članov GRS v alpinističnih vrstah se ne spreminja - 189 v 27 AO.
Radovljičani imajo poprečno kar 42,2 ture na člana, na aktivnega pa celo 79,7! In celo če upoštevamo vseh 1229 članov vidimo, da so alpinisti opravili v povprečju najmanj 12 tur v letu 1981, na AO oz. AS pa pride 335 tur.
Največ poletnih vzponov (vseh je bilo 10.800) so opravili v AO Tržič (739), Rašica (613) in Celje (612). Zimskih vzponov je bilo razumljivo manj, le 1619. Največ so jih opravili člani AO Kamnik (139), Tržič (129) in Impol (116). Tretjino manj je bilo registriranih zimskih pristopov, največ pri AO Matica (98), Škofja Loka (65) in Rašica (59). Tudi v opravljenih turnih smukih prednjači AO Matica (85), za njimi so AO Kranj (83) in AO Gorje (75). Najbolj so se izkazali v AO Tržič (975 tur), Matica (839) in Rašica (796).

FRANCI SAVENC

 Ciril Debeljak-Cic

CELJE - Mnogo prezgodaj, v 53. letu življenja je preminil Ciril Debeljak-Cic, zaslužni alpinist, gorski reševalec, športni delavec v Celju. Že s 13 leti je izgubil oba starša, ki sta bila med ustanovitelji OF v Celju in kot predana delavca v našem osvobodilnem boju kaj kmalu žrtvi nemškega okupatorja. Morda ga je prav osamelost že takoj po osvoboditvi, ko je imel 16 let, zvabila v gore, ki jim je ostal zvest vse do svoje smrti.
Za seboj je imel 36 let alpinističnega staža, opravil je nad 800 vzponov, med njimi večje število prvenstvenih. V stenah doma in na tujem ima za seboj vrhunske alpinistične storitve. Z manjšimi prekinitvami je bil vsa povojna leta načelnik AO Celje, kjer je v alpinističnih šolah vzgojil vrsto alpinistov. Uspešno jih je vodil polnih 30 let. Bil je tudi član obeh prvih jugoslovanskih odprav v Himalajo. Kot alpinist je največ časa prebil v Savinjskih Alpah, kjer si je postavil s prvenstvenimi vzponi tudi trajen spomenik (Cicov steber v Ojstrici, Cicova smer v Turski gori in Mali Rinki, Steber Dedca itd). Odličen je bil tudi pri zimskih vzponih. Celjskim alpinistom je pripravil dve ekspediciji v Ande in na Norveško, s polnim delovnim poletom pa je že načrtoval novo odpravo leta 1983 na Kavkaz. Bil je tudi nadvse požrtvovalen gorski reševalec.
Kot športnika pa smo ga srečali tudi v drugih okoljih. V AD Kladivar je bil v prvih povojnih letih nepogrešljiv tekmovalec v skoku v višino in metu kopja. V smučarskem društvu Celje pa je bil dober alpski smučar, ki je nekaj let nastopal tudi v reprezentanci Celja proti Zagrebu. Izredne zasluge je imel kot grafični delavec za razvoj tradicionalnih grafičnih športnih iger (letnih in zimskih), saj je bil med ustanovitelji tega tekmovanja. Tudi na področju propagande za planinstvo je bil izredno ustvarjalen in delaven. Številna svoja doživetja z vzponov je objavljal v Planinskem vestniku ter v lokalnem tisku in radiu. Imel pa je tudi številna predavanja z diapozitivi o planinstvu, zlasti pa alpinizmu po vsej Sloveniji.
Za svoje zasluge je dobil tudi Bloudkovo plaketo, zlati znak Planinske zveze Jugoslavije in Planinske zveze Slovenije, pa še vrsto drugih družbenih priznanj.
Celje je s Cicem izgubilo vzornega alpinista in športnega delavca.

KAREL JUG

Les Courtes preplezala pozimi
Radovljičana Andrejčič in Pogačar opravila zimsko ponovitev Švicarske smeri

LJUBLJANA - Podatki o tretji naši navezi, ki je letošnjo zimo odšla poskušat »srečo« na tuje, so razveseljivi. 17. pretekli mesec sta Zvone Andrejčič in Miro Pogačar (oba člana AO Radovljica) odpotovala v gore nad Chamonixem. Že dan kasneje sta bila v Argentierski koči, čeprav sta morala kar štiri ure čakati na žičnico. Po lepi jasni noči pa je proti jutru pričelo snežiti in opravila sta lahko le pristop na Aig. d'Argentiere (3900 m), pa še tega v hudi megli. Tudi 20. februarja zjutraj ni kaj prida kazalo, zato sta odšla pod steno Les Courtes dokaj pozno. Ob 9. uri pa sta vendarle vstopila v Švicarsko smer in v 11 urah tudi opravila prvo jugoslovansko zimsko ponovitev. Le spodnjih 200 m je bilo lepo zasneženih, višje zgoraj (do 75 st.) je bil izredno trd led, tako da celo ledenih vijakov nista mogla uporabljati. Bivakirala sta že prek roba v SV steni med sestopom. V nedeljo sta bila že v Chamonixu, pripravljena, da se lotita uresničevanja svojega osnovnega cilja. Toda začelo se je slabo vreme in ko je v torek začelo še snežiti, jima ni preostalo drugega, kot da sta se odločila za povratek v domovino.

F. S.

Prva in ne 8. ZP
Pred tednom dni se je v članek o zimskih vzponih prikradla opazna napaka: Janez Slokan in Miro Šušteršič (AO Mengeš) nista opravila osme zimske ponovitve Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu temveč prvo. Sicer pa od težjih smeri (in mednje vsaj pozimi Jubilejna prav gotovo spada) osem zimskih ponovitev nima še nobena.

Nemška in Slovenska smer
Silvo Novak in Tone Štancar sta 13. februarja preplezala kombinacijo: do Nemškega turnca v Steni sta plezala po Nemški smeri, potem pa prečila v Slovensko in po njej izplezala. Teden dni prej je Novak z Žnidaršičem (vsi AO Rašica) preplezal Kamniško smer v Vršičih.

Trije vzponi Postojnčanov
Igor Mezgec je 8. februarja sam preplezal Jugovo smer v Stenarju. 13. in 14. sta Bogdan Biščak in Igor Škamperle preplezala (1. ZP) Smer po zgornji polici v Zadnjem Prisojniku, ki ima celo poleti redke obiske. Vsi trije pa so 20. preteklega meseca plezali še slap Lucifer (Mokre peči v Martuljku).

Na vzpone v Colorado
Naše gore in stene postajajo vedno bolj mikavne tudi za tujce. Pred dnevi je prišla ponudba za izmenjavo celo iz Colorada (ZDA). Stev Komito, ki se je z našimi alpinisti srečal leta 1979 pod Everestom, predlaga prihod manjše skupine (4-6 plezalcev), ki naj bi letos poleti prišla k njim v nacionalni park Rocky Mountains (tabor v Ester parku blizu Boulderja), Američani pa bi obisk vrniti v prihodnjem letu. Informacije posreduje Stane Klemenc: Adamičeva 3, Ljubljana.

Skupna tura AO Nova Gorica
Člani AO Nova Gorica so 20. in 21. preteklega meseca pripravili skupno turo na planino Mangart, ki so jo namenili predvsem delu s tečajniki. V soboto so vadili tehniko plezanja v snegu, popoldan pa so plezali tudi že krajše smeri v Ruši. V nedeljo so nadaljevali z vzponi v Vršičih, Skutniku in tudi še Ruši. Skupno je 13 udeležencev opravilo 57 vzponov, trije starejši pripravniki pa so v tem času opravili tudi praktični del izpita za sprejem med alpiniste.

Vabijo na Grossglockner in Mt. Blanc
Alpinistični odsek PD Domžale bo letos priredil izleta na dva mikavna (visoka) vrhova. Dvodneven (19. in 20. junija) bo imel za cilj najvišji vrh Visokih Tur Grossglockner (3798 m), petdneven (s pričetkom 2. julija) pa najvišji vrh Evrope, 4810 m visoki Mt. Blanc. Vse informacije dajejo v društvenih prostorih (Domžale, Krakovska 26) vsak četrtek med 19. in 20. uro, kjer sprejemajo tudi prijave.

V Ekvador ali na Islandijo
Trekingi, popotovanja po tujih visokih gorah, postajajo vse bolj zanimivi; planincem namreč najbolj nazorno približajo razmere na alpinističnih odpravah. Tisti, ki bi se letos odločili za pot v Ekvador ali pa na Islandijo (izvedba bo seveda odvisna od prijav), lahko osnovne podatke dobijo v pisarni PZS, tel. 312-553. Prvo popotovanje je v načrtu za november in naj bi trajalo tri do štiri tedne, drugo pa julija in ne bi bilo daljše od 14 dni.

Priznanje F. Coplandovi
Fanny Copland (Barkworth) je med slovenskimi planinci znano ime. Kot lektorica za angleščino v Ljubljani in vneta oboževalka naših gora jih je približala tudi marsikateremu tujcu. Sedaj se ji bodo za njeno večstransko delo oddolžili tudi njeni rojaki iz Škotske. V rojstnem kraju Birr (okraj King's Country) bodo po njej imenovali eno izmed ulic.

Zadovoljni so z dosežki
V četrtek 18. februarja je bil občni zbor AO Tržič. V marsičem so bili med najaktivnejšimi, pa tudi najuspešnejšimi. Njihovi člani so sodelovali pri odpravi v J steno Lotseja, uspešni so bili v Alpah in domačih gorah, imeli so uspešno alpinistično šolo, tradicionalna smučarska tekmovanja, dobro je oskrbovan njihov bivak in še precej bi lahko našteli. Načelnik AO bo še naprej Ferdo Meglič, spomladanski del AŠ pa bo vodil Željko Perko. Za leto 1984 načrtujejo samostojno odpravo.
Aktivnost pa tudi po zadnjem poslabšanju vremena ni upadla. Perko je 14. preteklega meseca preplezal kombinacijo (spodaj) Mošeniške smeri in »Ipsilona« v SZ steni Velikega vrha. Teden dni kasneje pa sta s Tomazinom preplezala Mladinsko v S steni Storžiča in sestopila po Kramarjevi. Drugi člani AO - zlasti so aktivni pripravniki - so bili na številnih vrhovih, precej pa je bilo tudi turnih smukov in spustov z vrhov (Vrtača, Palec, Begunjščica, Veliki vrh itd).

Potrdili so dosedanje vodstvo
Tudi člani AO Ljubljana-matica so na rednem občnem zboru potrdili delo dosedanjega vodstva in jim mandat podaljšali za naslednji dve leti. Tako bo načelnik še naprej Stane Belak-Šrauf, njegova namestnika pa Ničo Kregar in Andrej Grasselli. Za 660 plezalnih vzponov, 135 alpinističnih pristopov in 85 turnih smukov pa imajo seveda zasluge vsi člani. Kvaliteto njih aktivnosti pa potrjuje 13 prvenstvenih vzponov in več prvih zimskih ponovitev, med katerimi izstopata 1. ZP Čihulove in Raza Sfinge. Med vzponi na tujem pa je prav gotovo v ospredju vzpon prek J stene Daulagirija. Za gradnjo novega bivaka pod Skuto je vzorno skrbel Drago Metljak, pomagali pa so mu skoraj vsi člani AO. Za izlete na tuje bo v novem odboru skrbel Dušan Dvoršek, tehnično vodstvo izletov in turne smuke je znova prevzel Peter Janežič, ki je že pripravil podroben načrt. Skrb za opremo pa bo še nadalje naloga Zvoneta Drobniča.

Štirje inštruktorji za Nepal
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS bo tudi letos delegirala inštruktorje (in vodjo) na tečaj za gorske vodnike oktobra v šoli, ki so jo v Nepalu zgradili z našimi sredstvi. Kandidati morajo biti aktivni GV, obvladati morajo angleščino, prednost pa imajo seveda tisti z izkušnjami v Himalaji. Kandidat za vodjo pa mora obvezno imeti že izkušnje z dosedanjih tečajev. Poleg naših in nepalskih alpinistov bodo pri vodenju tečaja sodelovali tudi GV, ki jih bo poslala UIAA.

V steni nad Ospom
Jeglič in Karo (oba AO Domžale) sta 21. februarja opravila (menda šele) 2. P Sarkofaga v steni nad Ospom. Ugotovila pa sta, da manjkajo svedrovci. Po Stari smeri pa sta plezala - navzdol. S Pavlijem sta ponovila še Medota, Pavli pa z Rošom in Štancarjem (vsi AO Rašica) Prečenje.

Zimski tabor na Prenju
Alpinistična sekcija pri PD »Bukovik« - Sarajevo je na Prenju organizirala zimski tabor, ki se ga je udeležilo 12 mladih iz štirih AS. Opravili so skupno 47 vzponov in 24 pristopov. Preplezali so tudi prvenstveno »Bukovička 82« v S steni Motike. Od ponovitev pa velja omeniti vzpon Grabusa, Iliča in Simiča, ki so preplezali »Smer prenjskih vukova«.

2. selekcija za žensko odpravo »Pamir 82«
Komisija za odprave v tuja gorstva je na zadnji seji sklenila, da objavi še drugi razpis za selekcijo »Pamir 82«. Prijave morajo kandidatke, to bo namreč naša prva povsem ženska odprava, poslati na dogovorjen način do konca meseca.

Izčrpno poročilo o odpravi v Kavkaz
Z nekaj zamude je izšli še zadnja lanska številka (11-12) revije Naše planine, ki bo poslej izhajala spet le v založbi PZ Hrvatske (PZ Bosne in Hercegovine je morala dogovor iz finančnih razlogov prekiniti). Številka je posvečena hrvatski odpravi »Kavkaz 81«, ki ji je namenjeno kar 11 strani. Zanimiva je tudi novica o Zadrčanih v Andih - Ekvador (treking).

Komna - Krn - Komna
AO Ljubljana-matica sporoča, da bo turni smuk mimo Krnskega jezera na Krn in nazaj 12. in 13. t. m. in ne že to soboto. Udeleženci se morajo zbrati v petek zvečer na Komni (prijave sprejema pisarna do vključno 10. t. m. - Miklošičeva 17), v soboto pa bo odhod ob 5. uri. Vodja bo Peter Janežič. Posebnega avtobusnega prevoza ne bo.

Štirje slapovi nad Tamarjem
Franček Knez (AO Impol) je 16. preteklega meseca sam kot prvi preplezal »Slap nad potjo« (80 m) ter Slap pri tunelu (tega sta prva preplezala Kovač in Tič). Dva dni kasneje je opravil 1. SP Luciferja v Martuljku, v petek pa je preplezal še štiri slapove Črne vode nad Tamarjem, Desnega (60 m), ki verjetno še ni bil preplezan, je zmogel s Petrom Poljancem in Slavkom Svetičičem iz AO Idrija. Sredna dva (prvi plezali Zasavci) sta visoka 100 in 80 m, kolikor je visok tudi levi. V nedeljo 21. februarja je Knez z Lojzem Cajzekom in Mojco Mazej (oba AO Celje) preplezal še Kockarsko (III, 3 h) v Mrzli gori).


Dan pomurskih planincev
30. maja bo na Zavrhu v Slovenskih goricah proslava dneva pomurskih planincev, obenem pa tudi slovesnost, s katero bodo obeležili 15-obletnico Pomurske poti. Pomurski planinci so na svojih občnih zborih tudi že sprejeli svoj delež pri pripravi proslave. Izdelali bodo poseben plakat za prireditev pa pripravljajo še značke in nalepke, pa tudi za program so se že dogovarjali.

O cestni povezavi že več let
PD PTT Maribor bo proslavil 25-letnico 6. junija - V društvu 810 članov

MARIBOR - Pred dnevi so se člani PD PTT Maribor zbrali na 25. občnem zboru in pregledali svojo bogato in vsestransko dejavnost v zadnjem letu. Predsednik društva Franc Babič je med drugim poudaril, da je pred 25 leti 297 PTT delavcev ustanovilo Planinsko društvo PTT Maribor. Danes pa ima društvo že 810 članov. Osrednjo proslavo 25-letnice ustanovitve in obstoja društva bodo pripravili ob 15. zboru planincev PTT Slovenije, ki bo 6. junija letos na Poštarskem domu na Pohorju.
Tudi v prihodnje bodo posvečali posebno skrb sprejemanju novih članov. Udeležili so se številnih izletov in srečanja s pobratenimi planinskimi društvi. Za Poštarsko kočo pod Plešivcem je še vedno pomembna cestna povezava, o kateri govorijo že več let. Med tremi variantami za ureditev ceste so se koristniki na posebnem sestanku odločili za cestno povezavo, ki je najbolj ugodna za planinsko postojanko. Ni še znano, kdaj se bo začelo delo na tej cesti, vendar kaže, da bodo začeli še letos.
Na občnem zboru je zastopnik PZS Tone Bučar izročil znački PZS za prehojeno pot po slovenski planinski transverzali Antonu Jamniku iz TOZD za PTT promet Slovenj Gradec in Igorju Lampetu iz TOZD Telegraf telefon Maribor.

M. K.
 

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker