Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Nepala - 077

Matjaž Čuk: 13. novembra 2012, etapa Koyapani (965 m) - Arughat Bazar (520 m) 
Ko je manj kot en evro čisto dovolj za spor, "kuhanje mule" in pokvarjen dan ...

Vstanem ob šestih kot običajno.

Spal sem presenetljivo dobro. Ni vse zlato, kar se sveti. V najmehkejših in najudobnejših posteljah ne spiš vedno dobro. Včasih je tudi prašna soba, plastična podloga in puhasta spalna vreča dovolj za dober spanec.

Vodič še vedno "kuha mulo". Zjutraj se sam zmenim za zajtrk in plačilo, čeprav gospodinja govori samo nepalsko. Ceno sobe znižam za 50 rupij - hočem, da bi tudi vodič, ki se je včeraj zvečer potuhnjeno prislinil zraven, plačal svoj delež – kar mi tudi uspe. Malenkost – 50 rupij, simbolična cena, zanj ne pomeni ničesar. Dvakrat več zapravi dnevno za telefonske pogovore. Toliko torej o tistih famoznih stotih rupijah – niti enem evru, ki jih vodič včeraj ni hotel plačati in zaradi katerih je nastal spor, ki se vleče že drugi dan in mi je vsaj včeraj delno pokvaril dan. Ne, danes si tega ne bom pustil – zame je stvar končana!

Gospodinji plačam nekaj več, da ne bi trpela zaradi najinih razprtij, se lepo zahvalim za gostoljublje, kot povsod in se poslovim.

Malo pred sedmo stopava po prašni makadamski cesti, ki pa danes ni dolgočasna, saj naju že kmalu obsije sonce. Na drugi strani me pozdravljajo moji stari znanci, Ganeshi. Po dolinah leži jutranja megla. Vodič še vedno ne govori z mano. Hodi spredaj in vseskozi drži varno razdaljo. A tisti včerajšnji ostri pogovor je zalegel. Pazi, da me ima na očeh, da me ne izgubi, kot se mu je to zgodilo včeraj. Profesionalec je in ve, da kljub vsemu ne sme pozabiti na svoje delo.

S ceste, po kateri še zmeraj hodiva, se mi odpirajo lepi pogledi na gore in v dolino, pa tudi nekaj nevšečnosti, ko naju zapraši kak avtobus ali tovornjak. A teh je na srečo malo in še ti vozijo zelo počasi, saj hitro po teh luknjah ne morejo ...

Ko se cesta začne spuščati utoneva najprej v meglo, nato pa ujameva nekaj bližnjic, ki naju pripeljejo v mesto Arughat Bazar. Čez viseči most prečkava reko Buri Gandhaki in brez večjih težav mi uspe najti hotel, v katerem sem spal pred dvema letoma, ko smo tu zaključili enomesečni treking po pogorju Ganeshov. Pozno dopoldne je. Ura je deset in to je tisto, kar sem si danes želel. Do kosila imam delovno, po njem pa prosto popoldne. Samo zase.

Najprej pa se moram zmeniti za sobo. Hotel je imeniten, eden boljših na moji poti, posledično je tudi cena visoka. Šef hoče za sobo 700 rupij. Na lep način mi uspe "zglihati" na 500. Prva stvar je uspešno opravljena - imam lepo in udobno sobo, v kateri bom seveda sam. Sedaj se lotim dela. Naročim kosilo za ob pol enih. Nato je na vrsti pranje umazanih cunj, zatem pa še sebe. Vroč tuš, ki so mi ga obljubljali, je bil daleč od tega. Voda je bila ravno toliko topla, da je nekako šlo. Doma bi bentil, tukaj pa sem malo stisnil zobe in na hitro opravil.

Za kosilo jem okusne makarone s sirom in še boljšo česnovo juho.

Okrog enih dobimo družbo, dva turista in njun vodič. Razveselim se ju, že dolgo nisem videl nobenega. Starejši Američan in mlada Švicarka prihajata iz mesta Trisuli in potujeta na treking v dolino Tsum in okrog Manasluja. Kakšna urica mimogrede mine v sproščenem pogovoru o njuni in moji poti. Teh ni bilo ravno veliko. Turisti so bili na moji poti do tu redki kot bele vrane.

Tudi vodič je nenadoma čudežno oživel. Kar naenkrat se spet pogovarja z menoj, kot da se ne bi nič zgodilo. To mi je všeč. Tisto "kuhanje mule" in smrtna tišina nista ravno najboljša popotnica za dva, ki preživljata dneve in noči skupaj na poti, dolgi štiri mesece in pol ...

Današnji dan je bil z večih plati zame uspešen. Le mojo načrtovano pot v naslednjih treh dneh bom moral žal spremeniti. Vodič ni bil uspešen pri iskanju zgornje poti v Betrawati. To sem tudi pričakoval. Tu, v mestu Arughat vedo le, kje se gre pod Manaslu in kako se pride v Kathmandu. Za vas Chautara, ki je odtod oddaljena devet ur hoda, ni slišal še nihče ...

Sprijazniti se bom moral s potjo, ki je bila v mojem prvotnem načrtu in sem jo zaradi številnih cest na tem območju spremenil. Škoda. Žal imam premalo informacij o zgornji poti, le imena dveh vasi, ki sta zelo daleč od tod. Tako, kar na slepo pa ne moreva iti. Svet je tu preveč razgiban in če ne veš, kam greš je težko. Ljudje tu poznajo le bližnje vasi, o oddaljenih krajih pač ne vedo nič. Niti tega ne veva, kje začeti ...

Večerja je okusna. Še enkrat česnova juha, koščki piščančjega mesa s pomfrijem in za posladek čokoladna palačinka z medom. Dobrote, o katerih bom v naslednjih dneh le sanjal ...

Pred mano so spet dnevi starega, dobrega in preizkušenega dal bhata. No, po njem se mi še nikoli ni zgodilo, da bi ostal lačen ...

V čisti in udobni postelji z rjuhami spim dolgo in dobro.


Hoja 3 ure. Vreme sončno, po dolinah megla, popoldne delno oblačno. Temperatura zunaj 13,1 °C, v sobi 15,6 °C. Prenočevanje v hotelu Manaslu, v mestu Arughat Bazar (520 m).

Matjaž Čuk

 

 


 

  Matjaž Čuk

 Prečenje Nepala


Počasi se izvijava iz jutranje megle ...


 ... in uživava v nebeških razgledih


Še zadnji pogledi na pogorje Manaslu


In naprej na nadaljno pot


Barvita polja v jutranji svetlobi


Mehka in čista postelja ...


...  in udobje moje sobe

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti