Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Po 91. letih znova veliko planinsko slavje na Golici

   Železar

 

 11.08.1983

Jlib.si

 

četrtek, 11. avgust 1983, ob 17:01, Boris Štupar, ogledov: 1264

Železar - Uroš Zupančič: Čudoviti, razgledni gori Golici (1835 m), na sončni strani tik nad Jeseni­cami, so prebivalci zaprašene in zakajene Doline pod Mežaklo že zelo zgodaj, v davnih časih pripisali izredno velik pomen.

Tja v zeleno, cvetačo in razgledne robe Karavank med Kepo (2139 m) in Stolom (2236 m), so se z velikim hrepenenjem nenehno ozirali kmetje, rovtarji, gozdarji, pastirji in železarji. Tam so zrli iz oči v oči toplemu soncu in svežemu zraku, ki jim ga je v dolini življenjsko primanjkovalo.

Prva planinska postojanka na Rigelnu 82 m) med Betelovo Golico in Krvavko
je bila zgrajena pred 91. leti, 28. avgusta 1892. Tedaj je bilo na Golici veliko planinsko slavje, ki so se ga udeležili številni prebivalci iz Rovt in obeh strani meja. Golica je od tedaj dalje prijazno sprejemala številne navdušene ljubitelje narcisnih vrtov in enkratnih razgledov po Dolini in prek nje na čudovit skalni svet Julijskih Alp.
Golica je kmalu postala stičišče legalnih in ilegalnih izletnikov, prek Golice so
vodila skrivna pota članov društva prijateljev prirode, katere so navdušeno vodili zagreti ilegalci.
Starosta slovenskih planincev in častni član SPD Franci Kadilnik je prvi postal
veliki ljubitelj Golice, z besedo in dejanji je navdušeno propagiral gradnjo slovenske planinske postojanke na vrhu Golice, za katero je poklonil celo 3.000 kron, kar je bilo za tiste čase izredno velik denar.
Jeseniško planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. aprila 1903, torej pred
osemdesetimi leti, je navdušeno pozdravilo to pobudo in že takoj po ustanovitvi začelo načrtovati gradnjo slovenske planinske postojanke v tem enkratnem okolju. Za delo so prijeli, kljub velikim težavam in vsem mogočim naporom vsi Rovtarji in z njimi tudi vsi Dolinci. Kadilnikovo kočo na vrhu Golice so planinci z Jesenic slovesno izročili namenu 18. avgusta v drugem letu obstoja SPD Jesenice leta 1905. To je bilo izredno veliko in pomembno slavje ljubiteljev in obiskovalcev naše, jeseniške Golice, veliki dobrotnik te planinske postojanke pa je sam pribil na kočo ime Kadilnikova koča. Obe, spodnja in Kadilnikova koča na vrhu Golice, kakor tudi mnoge druge po Karavankah — Prešernova koča na Stolu, Valvasorjev dom pod Stolom, koča na sedlu Mlinca In one pod Kepo, so bile dolga leta most med prebivalci iz obeh strani krivične meje. Narodnoosvobodilni boj je zahteval tudi na vrhovih Karavank svoj veliki davek. Obe koči na Golici sta zgoreli in bili uničeni pred štiridesetimi leti 13. junija 1943. Slovenski planinci so več let zahtevali obnovo goliških planinskih postojank. Marljivi ljubitelji gora z Jesenic, plavžkih, jeseniških in javorniških Rovtov so z izredno ljubeznijo in velikim delovnim poletom prijeli za krampe in lopate. V goliških gozdovih so znova zapele sekire in plenkače. Pred tremi leti so si zadali obvezo, da bodo na žalostnih ostankih in pogorišču spodnje koče, na Rigelnu, do osemdesetletnice obstoja svojega planinskega društva zgradili novo planinsko postojanko. Dela so stekla in ob izdatni pomoči delovnih kolektivov (Železarne) in drugih gospodarskih organizacij ter številnih pridnih, delovnih rok so dela kljub trenutnim težavam tekla vsa zadnja leta.
Kar se je mnogim zdelo težko ali celo nemogoče, so jeseniški planinski navdušenci zmogli in pokazali ter tudi dokazali, da imajo v sebi še toliko ljubezni do gora, da zmorejo nemogoče spreminjati v mogoče.

Na Golici, pod Krmarico na Rigelnu se že kažejo veličastne Oblike novega pla­
ninskega doma, ki stoji prevzetno na najlepšem razglednem mestu zelene, cvetoče in razgledne Golice. Številni ljubitelji Golice težko pričakujejo veliko delovno zmago in nov planinski praznik po 91. letih, ko je bila na Rigelnu slovesno odprta prva spodnja koča na Golici.
Slovesna otvoritev nove koče na Rigelnu pod Golico bo ob zaključku letošnje
jubilejne sezone, osemdesetletnice rojstva PD Jesenice, ki je pokrivalo ves tedanji kranjskogorski sodni okraj (19. aprila 1903 — 4. septembra 1983) in devetdesetletnico organiziranega planinstva v Sloveniji (1893—1983). To bo vsekakor velika delovna zmaga jeseniških planincev, ki so letos že povečali in obnovili ter moderno uredili planinsko postojanko Pod Špičko (2010 m) med gorenjo Trento pod Pelci, Srebrnjaki in Jalovcem.
Slovesno otvoritev kletnih in spodnjih, pritličnih prostorov spodnje koče na Go­
lici (1582 m) na Rigelnu, bodo jeseniški planinci predvidoma izvedli v nedeljo.
4. septembra.
Nova, mogočna spodnja koča na Golici bo izredno lepo urejena in bo to reprezentančna planinska postojanka z enkratnimi razgledi proti vzhodu, jugu in zahodu s triglavskim pogorjem v ospredju. Nova spodnja koča na Golici je velik dosežek jeseniških planincev in številnih delovnih kolektivov in organizacij združenega dela. Trenutno bodo urejeni le kletni prostori in pritličje, kjer bo zimska soba, kuhinja, sanitarije in razgledna jedilnica.
Nadstropje bodo jeseniški planinci uredili in dogradili pozneje. Tu bo soba za oskrbnika in več dvo in tro posteljnih sob s sanitarijami. Pod streho pa bo urejeno prostorno skupno ležišče, kjer bo lahko prenočilo preko dvajset skromnih planincev.
Izredna pridobitev nove spodnje koče na Golici so tudi številni razgledni balkoni na vzhodni, južni in zahodni strani z mogočnimi razgledi.
Novo goliško planinsko postojanko so začeli graditi in urejati v izmeri 8,80 x 15,60 m lani 15. junija in je zahtevala velikih, skrajnih naporov številnih prostovoljnih delavcev in organizacij združenega dela.

Uroš Zupančič
Železar, 11. avgust 1983
 

eXTReMe Tracker