Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Trikrat povečani Triglavski dom, Kredarica (2515 m)

   Železar

 

 04.08.1983

 

četrtek, 4. avgust 1983, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1738

Železar (1983) - Uroš Župančič: Med redkimi narodno zavednimi razumniki in prosvetljenci, ki so izšli iz slovenskega naroda je bila stalno prisotna velika želja in vsakdanja življenska potreba živeti svobodno visoko v planinskem svetu, ...

... kjer skalni vršaci prebadajo megle in oblake in se dotikajo samega neba. Pravi taki glasniki so bili pred več kot dvesto leti bohinjski kosezi, rudarji, tovorniki, lovci in pastirji, ki so vodili v gore na pobudo hromotnega barona Žiga Zoisa, lastnika bohinjskih fužin domače in tuje raziskovalce naših najvišjih gora Balthasarja Hacqueta, Valentina Staniča, brata Jakoba in Janeza Dežmana iz Radovljice in mnoge druge.

Bohinjci so prižigali prve zelene luči po gorah in še prav posebej v Triglavu. Luka Korošec, rudar iz Koprivnice, ta vel'ki Jurjevec, je bil s svojimi prvi, ki je dal znak za nadaljni razvoj planinstva pri nas. Prvi je pripeljal svoje na vrh premagane in ukročene gore, 25. avgusta leta 1778, to je pred 205 leti. Od tedaj dalje so naši ljudje nenehno potrjevali pripadnost alpskemu narodu.
Za temi prvimi pogumnimi in neustrašenimi naskakovalci in osvajalci Triglava in drugih vrhov se je v več kot dvesto letih zvrstila še dolga vrsta drugih protagonistov našega ljudskega planinstva, plezalnega športa in alpinizma. Naš idrijski rojak, kustos ljubljanskega muzeja Henrik Freyer, je pred 122 leti odkril našo čudovito alpsko dolino Vrata in markiral strmo in nevarno pot za nadaljni razvoj planinstva in turizma v Triglavu in v njegovih višavah.
Ko je po letu 1866 starosta slovenskih planincev in častni član slovenske planinske organizacije France Kadilnik začel z besedo in dejanji nakazovati potrebo po ustanovitvi slovenske planinske organizacije, so stvari dozorele. Komaj 26 let pozneje, 23. julija 1892, so trije zanesenjaki, Piparji: Korenčan, Škof in Hauptman z vrha Stola zaklicali slovenskim planincem: Vzdramimo se!

Tuja roka zaznamuje in gradi po našem svetu planinska pota in postavlja planinske koče in zavetišča! Komaj leto dni za tem bodrilnim pozivom treh Piparjev iz Ljubljane so prav tam, 27. februarja, pred devetdesetimi leti ustanovili slovensko planinsko organizacijo SPD, katere prva velika in odgovorna naloga je bila izvrševati naloge in obveze redkih predhodnikov, naših prvih ljubiteljev in obiskovalcev gora, Luke Korošca, kustosa Freyerja, Franceta Kadilnika, Valentina Staniča, bratov Dežman in drugih, ki so »z uma svetlim mečem« in fizičnim delom sto in več let načrtovali razvoj in vzpon našega narodnega športa.
Dolgoletna predana skrb in velika želja po ustanovitvi samostojne slovenske planinske organizacije je naletela na brezmejno razumevanje in komaj 225 naših prvih planincev je z velikim odobravanjem in navdušenjem pozdravilo ustanavljanje posameznih planinskih društev v Kamniku, Mozirju, Gornjem Gradu in drugod. Že v naslednjem letu, leta 1894, so pa slovenski planinci slovesno otvarjali prve slovenske planinske postojanke na planini Lisec (1349 m) pod Črno prstjo in Molički planini nad Robanovim Kotom pod Ojstrico.

Led je bil prebit in tako imenovane slovenske sklubovalne koče so rastle lepše, večje in višje na vseh koncih našega planinskega sveta. Ko pa se je Jakob Aljaž leta 1889, pred 94. leti priselil na Dovje in je postal triglavski župnik, so tudi v Triglavu, v mogočnem žaru zablestele nove zarje. Za pet (5) goldinarjev je Jakob Aljaž kupil od dovške občine 9. septembra leta 1895 več oralov sveta na Kredarici v višini 2515 m, kjer se je odločil postaviti malo kočico, lesenjačo. Ta trden sklep in odločitev je Aljaž uresničil 7. avgusta leta 1895, ko so na vrhu Triglava otvarjali Aljažev stolp. Aljaž je v istem času gradil tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava, kjer je bilo v hudi uri prostora za dvajset skromnih ljudi, in prvo Aljaževo kočo v dolini Vrat pod mogočno severno steno Triglava, ki je tretja največja stena v vzhodnih Alpah. Prva Aljaževa koča v Vratih je bila slovesno odprta 9. julija pred 87. leti. Ti uspehi so Aljaža opogumili, da je začel graditi tudi na Kredarici, kjer so novo Kredarico slovesno izročili namenu 10. avgusta 1896. To je bila vsekakor velika in pomembna delovna zmaga in slavje, katerega se je udeležilo prek sto ljubiteljev in obiskovalcev Triglava. Aljaž in njegovi so tedaj zgradili tudi prvo, sicer primitivno, konopljeno žičnico iz gorenje Krme, kjer so kuhali apno in sekali macesne za kočo vseh koč.

Obisk triglavskih višav in samega Triglava se je večal in množil iz leta v leto. Kredarica ni mogla prenočiti vseh številnih pohodnikov. Skrb Aljaža je postajala iz leta v leto večja. Planinsko društvo Ljubljana — matica, se je leta 1908 moralo odločiti na osnovi pritiskov in prošenj številnih gornikov, Kredarico povečati. Otvoritev nove Kredarice, sedaj imenovanega Triglavskega doma, je bila 8. septembra 1909, ob udeležbi številnih domačih in tujih gostov. Mala, stara lesenjača iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu z novo kuhinjo, jedilnico, straniščem in z desetimi sobami. Prve večje povečave se je udeležilo prek 150 ljudi, sto od teh se je povzpelo tudi na vrh Triglava. Triglavski dom, Kredarica je nujno potreboval drugo povečavo.

Po NOB so bili ustvarjeni novi, boljši po­goji za množičen razvoj ljudskega, rekreativnega planinstva in vzpon vrhunskega plezalnega športa in ekstremnega alpinizma. Slovesno so otvarjali novo, povečano in modernizirano Kredarico 8. avgusta leta 1954, ob udeležbi prek 400 planincev. Triglavski dom je dobil popolnoma drugo, mogočno podobo. V povečani Kredarici je lahko udobno prenočevalo prek 200 skromnih gornikov in po potrebi tudi več!
Triglavski dom, Kredarica bo tretjič povečan, posodobljen in moderniziran letos v jubilejnem letu, devetdeset letnici našega organiziranega planinstva. Za letošnji dan planincev, v nedeljo 11. septembra 1983 bodo povečan dom izročili namenu. To bo vsekakor velika in pomembna zmaga številnih delovnih kolektivov in gospodarskih organizacij, številnih ljudi in gornikov. To ne bo samo velik praznik PD Ljubljana — matica, temveč tudi slavje vseh slovenskih in jugoslovanskih ljubiteljev in obiskovalcev Triglava in sploh naših edinstveno lepih in mogočnih gora. To bo neminljivo bogato vezilo k jubilejnemu letu našega množičnega, rekreativnega planinstva, ki šteje sedaj že mnogo prek 110.000 aktivnih članov.

Uroš Župančič
Železar, 4. avgust 1983

 

Slavili bodo 90-letnico odkritja našega Vintgarja
Bled ima v svoji okolici dosti prijetnih in zanimivih sprehajalnih poti in izletniških točk, ki so jih domačimi odkrili, več pa uporabljali gostje in izletniki. Prav gotovo pa v rang gradu in otoka, ki štejeta med edinstvene zanimivosti ne le Bleda, ampak na Slovenskem nasploh, lahko uvrstimo tudi sotesko Vintgar s slapom Šum. Zato je prav, da pri opisu Bleda ne pozabimo tudi na to najbolj pomembno sprehajalno območje Bleda, v slikovitem naravnem okolju.


 

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker