Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ferata Sky Walk (Dachstein) - Pot v nebo

 Feratarski kotiček PD Maribor Matica


 

Na poti domov smo v soteski Silberkarklamm splezali še Hias-Klettersteig (D / 130 m). Nekaj posebnega so te ferate, ki so speljane v vertikalnih stenah nad rekami ali jezeri. Hias je v zares izjemno lepem in divjem naravnem okolju. Naše mokre in bogokletne sanje še zmeraj ostajajo enake – ekstremna ferata v soteski Vintgar!


 

torek, 16. julij 2013, ob 05:29, Dušan Škodič, ogledov: 3990

Uličarji: Že večkrat smo v naših foto zgodbah opozorili na sila relativen pojem o težavnosti posamezne ferate ...

Izkušnje in trenutna psihofizična kondicija igrata pomembno vlogo pri tem, kako subjektivno doživimo še tako ekstremno ferato.
Slovenski pravopis opredeljuje termin ekstremen kot skrajen oziroma pretiran.

V vodničku piše, da sodi ferata na Dachstein med najtežje v Vzhodnih Alpah. V brošurici "Klettereldorado Dachstein" pa je za povsem enakim uvodnim opisom navedena težavnost zgolj D/E!
Kar nekaj naših znancev je že splezalo to superferato. Potem pa jim je zmanjkalo časa ali moči za preizkus na zahtevni Sky Walk Klettersteig. Mi smo tokrat ubrali drugačno taktiko in se v petek zgodaj zjutraj podali naravnost v tisto impozantno steno pod kabinsko žičnico.
Ob 7.50 uri smo se s prvo gondolo že dvigali na 2700 m. Kljub soncu je bilo zelo hladno, toda že po spustu po Hunerscharten-Klettersteig nam je postalo zelo vroče. V steni so se “preganjali” posamezni tekmovalci sobotne feratarske tekme. Če si na You Tube ogledate filmčke (Race the Sky Walk), ugotovite, da dejansko skoraj "tečejo" navzgor – na meji možnega. Organizator povabi le najboljše avstrijske športnike, zato je temu primeren tudi rekord: moški okoli 12 minut, ženski le slabo minuto več! Po vodničku je normalni čas vzpona 1 ura.
Mi smo v steni nadvse uživali in ferato splezali dvakrat zaporedoma. Tista plezarija in okolje je zares nekaj nevsakdanjega. Svojevrsten pa je pogled na plezalce tudi z razgledne ploščadi ali iz gondole. Vsekakor nepozabna izkušnja v prekrasnem vremenu.

Sky Walk - Himmelsweg - Pot v nebo

Redko je plezalec na ferati tako blizu neba, kot v tem primeru. Izredno izpostavljena smer poteka preko previsnih odlomov Hunerkogla. Zaman iščemo dobro možnost za počivanje. Ferata spada med najtežje športne ferate v Vzhodnih Alpah. Zanjo je potrebna določena porcija poguma in predvsem vzdržljivostna moč rok.

Lokacija: Schladming - Ramsau - po gorski cesti do parkirišča gondolske žičnice
Dostop: na označenem mestu na razgledni ploščadi na sestopno feratico - navzdol do tovorne žičnice - v škrbino do oznake začetka ferate (modra tabla na desni)
Potek smeri: glej Topo
Izstop: preko ograje zgornje postaje žičnice
Oprema: feratrski komplet
Opomba: ferata Sky Walk ni ne za začetnike ne za tiste, ki nimajo dovolj moči v rokah za ekstremno ferato

Koeficient težavnosti: 2,3
Lepota: zelo lepo (4 zvezdice)
Varovanje: odlično (4 križci)
Težavnost: D/E (?)* - v Shallovem Topo E!!!
Dolžina: 140 viš. m / 1 ura
Dostop: 25 min
Sestop: 5 min
Otroci: od 14. leta
Usmerjenost stene: Jug
Vrh: Hunerkogel, 2687 m
Koče: zgornja postaja žičnice (Restaurant Hunerkogel)
Najboljši čas: junij - september

Cena povratne vozovnice žičnice 33 €. Odsvetujemo obisk ob vikendih v glavni sezoni. Podatki na spletu: www.bergsteigen.at / klettersteige / Sky Walk-Klettersteig

Besedilo in foto Tone Železnik ter Milan Leskovar
 

Komentiraj (3):

Matevž Mrak, torek, 16. julij 2013, ob 10:30

Iskreno upam, da se mokre sanje (Vintgar) nikoli ne uresničijo in uničijo eno lepših sotesk pri nas. Takšno posiljevanje ferat se mi zdi skrajno neumno. Brez zamere in srečno po gorah.

Gorazd Kocjan, torek, 16. julij 2013, ob 23:03

Spoštovani gospod. Tudi sam sem mnenja, da moramo naravo ohraniti kar se da v prvobitnem stanju. Vendar, se ne morem strinjati z odklonilnimi stališči mnogih sonarodnjakov.
Take stvari lahko z minimalnimi posegi v naravo prinesejo enormno dodano vrednost turizmu pri nas. Vendar žal še dolgo ne bomo na stopnji naših sosedov, kar se tiče turizma in tudi varovanja narave ter njenih virov.
Po naših gorah je napeljanih ogromno "zajl", ki pa so na prenekaterih krajih skrajno nevarne, oziroma nevzdrževane. O tem se bolj malo govori..žal!
Za konec pa še vprašanje. Prepričan sem , da se peljete po naši avtocesti mimo Kranja proti Julicem. Je že kdaj koga zmotilo nenormalno onesnaževanje prelepe narave z plastičnimi plahtami , ki so obešene po kolzolcih ali pa kar tako razpete na razna kovinska ogrodja. Nekateri jim pravijo oglasne deske..!!!
V prvi vrsti bi nas moralo skrbeti to.
Pa brez zamere. Sem pač ljubitelj narave in "posiljenih" (kakšna pa naj bi bila , če ni posiljena ?) športnih ferat.
lep pozdrav
Gorazd

Zoran Gregorčič, sreda, 17. julij 2013, ob 06:22

Marsikdaj dejansko ni mere pri varovanju narave.

Preganjali bi "uboge" kolesarje, gradnja divjih gozdnih vlak in cest pa nas skoraj ne moti. Ob planinskih domovih ki delujejo zgolj 2-3 mesece letno, smo ponosni na čistilne naprave, v dolini pa nam neurejena kanalizacija in industrija veselo onesnažujeta reke, potoke, pitno vodo. Skrbi nas "posiljevanje" kratkih sten z nekimi feratarskimi zajlami, ki jih z razdalje 100 m nihče niti ne opazi, po drugi strani pa - ko se po avtocesti peljem na Gorenjsko, vsakič znova opazujem tisto gromozansko rano (kamnolom), ki zija čez tretjino gozdnate Jelovice in se vidi desetine kilometrov daleč.

Čemu tako? Verjetno zato, ker smo nesposobni in imamo voljo le za reševanje minornih in manj pomembnih, estetskih problemov. Za velike in očitne smo pa slepi...

eXTReMe Tracker