Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 01.02.1982

  01.02.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 1. februar 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1520

Delo, Šport: ... Žrelo v Mali Rinki

Franček Knez in Matjaž Pečovnik (oba AO Celje) sta 23. preteklega meseca preplezla novo smer - Žrelo (IV, Al, 4,30 ure) levo od Celjske v Mali Rinki. Knez je še isti dan sam preplezal tudi Raz Štajerske Rinke, v sestopu pa Tschadovo v Turski gori. V nedeljo pa sta z Mojco Mazej (AO Celje) preplezala Vzhodno grapo v Mrzli gori in sestopila po Hudem prasku.

Dve prvi ZP
Janeta Kodrin in Franc Pušnik (oba AO Ravne) sta v petek 22. januarja v vzponu preplezala Direktno smer v sestopu pa Stanetovo. V soboto pa sta
- prav tako v steni Raduhe - opravila (verjetno) prvo zimsko ponovitev smeri Čas-Logar. Istočasno z njima so Igor Ježovnik, Irena Komprej (oba AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) preplezali Zadnji kamin (prav tako 1. ZP); III-IV, skoki kopni in zaledeneli, 8 h.

Tschadova smer in Steber
Tschadovo smer v Turski gori je 23. januarja ponovila naveza Avberšek-Preložnik-Vovk, dan kasneje pa še Lekš-Svatina. V nedeljo pa so Avberšek in Jezernik ter Preložnik in Vovk (vsi Šaleški AO) preplezali Steber Štajerske Rinke. Sicer pa imajo v Velenju že od oktobra alpinistično šolo (12 udeležencev) z rednimi predavanji in treningi - v telovadnici, če je lepo vreme pa tudi v plezalnem vrtcu. Pripravili so tudi že zimski tečaj, v okviru katerega so opravili pristop na Štajersko Rinko.

Začetniški zimski tečaj AO Tržič
23. in 24. preteklega meseca je organiziral AO Tržič pod vodstvom Zvoneta Korenčana začetniški zimski alpinistični tečaj. Alpinisti (bilo jih je največ), pripravniki in tečajniki so opravili 47 tur v Begunjščici, Palcu, Vrtači in Zelenjaku. Željko Perko in Igor Pretnar sta 17. januarja opravila 4. ZP Prontarske smeri (V-/III, 350 m) v SZ steni Velikega vrha, Iztok Tomazin s tovarišem pa je v dveh dneh opravil kar sedem tur v S steni Begunjščice in Storžiča.

Levi greben v S steni Planjave
Iztok Brumec, Tone Golnar in Ljubo Hansel (vsi AO Kozjak-Maribor) so v soboto, 23. preteklega meseca preplezali S steno Planjave v novi smeri. Levi greben, kot so jo imenovali, so ocenili s III-IV, 50 st. 35/45st., zgoraj (grapa) le 25/35 st., 1200 m, 7 h. Vstopili so na najnižjem delu levega grebena (z desne) in nadaljevali mimo Prve in Druge glave v smeri »Mesečevega stolpa«. Isti dan sta njihova tovariša France Bračko in Zdenko Zorič ponovila Vetrne police v Raduhi, dan kasneje pa SZ.

Prečenje Jezersko - Škarje
Roman Cerar (AS Delo) ter Boštjan Kekec in Simon Peternel (oba AO Škofja Loka) so v petek, 22. januarja pričeli z grebenskim prečenjem Kamniških Alp od Jezerskega do Korošice. Toda vreme jim ni bilo naklonjeno in v nedeljo so morali turo končati na Škarjah. Za izpolnitev načrta jim je manjkal torej le še J greben Ojstrice.

1300 m vzpona
Brane Grošelj (AO Kozjak) in Davorin Podrepšek (AO TAM) sta 24. januarja ponovila Grapo v JZ pobočju Lipnice. Ni težka, zanimiva pa je še posebej zaradi višine - 1300 m po vodniku. V dobrih razmerah sta jo plezala 5 ur.

Sinji slap in Carmen
Luka Karničar in Milan Šenk sta 23. januarja ponovila Sinji slap (60-80 st. 250 m) pod Češko kočo, Dane in Zdenko Jagodic, Karmen Kern in Rihard Murn (vsi AO Jezersko) pa so ponovili zimsko smer (Carmen) v S steni Kočne in sestopili po SZ grebenu.

Dva idrijska vzpona
Peter Poljanec in Boris Sedej sta 10. januarja ponovila Radovljiško smer v Kraj sten (Prisojnik) in izstopila - to sta ugotovila šele Jeseničana teden dni kasneje - po smeri Kotnik-Miklič (ocena kombinacije III-IV, 500 m). 23. januarja pa sta Poljanec in Ivan Menard (vsi AO Idrija) preplezala Hornovo smer do Kegljišča, nadaljevala po veliki zajedi (2R) do raza in izplezala na Streho, kjer sta bivakirala.

Še en poskus prečenja
V nedeljo, 17. januarja sta Jelen in Radovič ponovila Zajedo v Raduhi. Pet dni kasneje sta v družbi s Mirčem Jelenom, Kompanom Lupšo in Povsodom odšla na Korošico. V soboto so prečili po grebenih od Korošice do Planjave ter sestopili na Kamniško sedlo. Trije so se še povzpeli na Brano, potem pa so morali zaradi megle sestopiti. V torek pozno popoldan so Lupša, Povsod in Radovič (vsi AO Črna) preplezali še Direktno v Raduhi.

Grapa in žleb
V soboto, 23. januarja so Alič, Grasselli in Metljak (vsi AO Matica) v idealnih razmerah ponovili Grapo med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom. Dernikovič, Samotorčan in Živec (vsi Obalni AO) pa so istega dne preplezali Meniskusov žleb, prečili Robičje in nadaljevali po Uroševi grapi do roba stene.

Lažje, zato pa številnejše ture
Člani AO Novo mesto (7 jih je bilo) so 10. januarja opravili pristop od Male Polane na Storžič, naslednjo soboto so bili (6) na Grintovcu, v nedeljo pa (4) na Kalški gori. 24. preteklega meseca so imeli skupno turo (7) na Vršič. Jevšek, Kovač in Špilarjeva so preplezali Meniskusov žleb in prečili Robičje. Potem se jim je priključil še Mokotar (AO Rašica) in skupaj so preplezali še Uroševo grapo. Ostali so bili na Mali Mojstrovki, Stojan Golob, pa je sam preplezal v vzponu Butinarjevo, v sestopu pa Pripravniško (obe smeri v J steni Male Mojstrovke). Isti je 19. januarja sam ponovil tudi Tschadovo smer v Turski gori, na vrhu bivakiral in potem prečil pod Brano na Kamniško sedlo.
Tudi Radovljičani so za ta mesec načrtovali predvsem lažje ture in načrt tudi dobro uresničujejo. V soboto, 16. preteklega meseca so prečili od Viševnika (preko Velikega in Malega Draškega vrha) do Tosca. V nedeljo so Jug, Lavrihova in Tavčar ponovili Osrednjo grapo v Viševniku, Jereb in Anette Kocjan (članica AO Impol) pa sta preplezala greben Mesna glava - Sleme in sestopila po Gamsovi grapi, potem pa preplezala še grapo desno od Osrednje (vstop 10 m ledenega slapu 30-40 st., 250 m). 23. januarja sta Andrejčič in Božič v slabih razmerah preplezala Špikov graben, naslednji dan pa Erženova s soplezalcem Meniskusov žleb.
Jeseničani so do prejšnjega vikenda opravili že 57 pristopov, v glavnem s tečajniki. Organizirali so zimske ture na Škrlatico, Kepo, Dovški Križ in Veliki Oltar, žal brez vidnejše udeležbe starejših članov, ki bi lahko veliko pripomogli k uspehu AŠ (najbolj prizadeven je njen vodja in tudi vodja večine tur Davorin Praprotnik). 17. januarja sta Jani Pšenica in Rok Štraus ponovila Smer macesnov v Vrhu kraj sten, izstopila (2R) pa po Kotnik-Miklič (oz. Radovljiški), ker je bilo v originalnem izstopu nemogoče varovati.

ALPINISTIČNE NOVICE

Šteje samo ljubezen do gora in narave
Celso Salvetti iz Lime je spet na obisku pri nas - Srebrni častni znak PZS za sodelovanje in pomoč pri naših odpravah v Andih
Predsednika sekcije CAI »Eugenio Margaroli« Celsa Salvettija iz Lime poznajo skoraj vsi člani naših odprav in trekkingov, ki so obiskali perujske Ande. Številni znanci so se udeležili srečanja v prostorih PZS. Nekateri so prišli, da bi se le prisrčno pozdravili z gostom, večina pa jih je prisostvovala kratki slovesnosti, nekateri so Salvettija zasuli z vprašanji in poizvedbami za svoje načrtovane obiske v Peruju.
Za prijetno vzdušje na slovesnosti sta poskrbela tudi predsednik PZS Tomaž Banovec, ki se je zahvalil Salvettiju za pomoč našim alpinistom in planincem, ter odlikovanec, ki je dobil srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije, in je skromno pripomnil, da je vse, kar je storil, povsem običajno med ljubitelji gora. Dejal je, da med alpinisti vsega sveta ni razlik niti v rasi, politični pripadnosti ali premoženjskem stanju, da največ šteje le ljubezen do gora, narave in premagovanja težav. »Uradnega sprejema pravzaprav nisem pričakoval, saj sem v Ljubljani bolj zasebno, uradno pa bi želel Slovenijo obiskati septembra, ko je najlepši čas za hojo po vaših hribih«.
Celso Salvetti je po rodu Italijan, rojen leta 1934 v Gorici in pravi, da ne zna slovensko, ker je bil »Triglav vmes« ... V rani mladosti se za planine ni dosti menil, čeprav je živel v Palmanovi. Drugo svetovno vojno je preživel v Pulju, potem pa jo je družina mahnila v Castelfranco pri Trevisu. Tedaj ga je zanimalo kolesarjenje. S prijateljem je s kolesom prevozil zahtevne Dolomite, večkrat pa sta se lotila tudi kakšne planinske ture.
Prijatelj je bil namreč navdušen alpinist. Leta 1954 se je vkrcal na ladjo, ki je pristala v Peruju, delal v Limi kot zidar, nato v rudniku na višini 4300 m, kjer je bilo do najbližje prevozne ceste tri dni ježe na mulinem hrbtu, nato spet v tovarni ... Podal se je v mesto Quito v osrčju Amazonke, kjer je delal vse, kar se je tam dalo početi. S trudom in prihranki, tako rekoč iz nič, si je ustvaril tovarno žebljev z 250 zaposlenimi, zgradil hotel in osnoval turistično agencijo v Limi. Italija ga je odlikovala z nazivom »Cavaliere ufficiale della Repubblica«, ko je leta 1960 nesebično pomagal ponesrečenim v katastrofalnem potresu, ki je prizadel Peru. Skratka, Celso Salvetti je človek akcije. Že v Italiji zbujena ljubezen do planin je v goratem Peruju, kjer je kar 19 gorskih skupin Cordilleras, ki kipe 5000, 6000 in več metrov visoko, Celsa tako prevzela, da si je pri akademikih CAI v Torinu, izboril pravico ustanoviti edino sekcijo italijanskega alpinističnega kluba v inozemstvu. Za časa Mussolinija je ena taka sekcija delovala v Afriki v Asmari (Eritreja), leta 1975 osnovana sekcija v Limi pa je sedaj edina izjema. Ustanovilo jo je 50 članov, imenovali pa so jo po Eugeniu Margaroliju, ki se je leta 1971 smrtno ponesrečil v Andih. Sekcija šteje tudi kakih 200 priključenih članov, udeležencev ekspedicij z raznih koncev sveta, katerih evidenco v Evropi vodi dr. Fabio Masciadri iz Lecca.
Celso Salvetti je »deklica za vse« - predsednik, tajnik, blagajnik, financer, aktivni alpinist, gospodar. Sekcija je organizacijsko pomagala že okrog 150 odpravam v Ande. V Cordilleri Central pa so na višini 4.360 m postavili zavetišče za 20 oseb. Zavetišče je primerno za aklimatizacijske ture, do njega se je moč pripeljati z avtom, leži pa ob jezeru Canchis v dolini Santa Eulalia. Obkrožajo ga številni vrhovi nad 5000 m. najbolj zanimive pa so ture na 5650 m visoki Rajuntay, kjer so se celo znameniti »Ragni« - pajki iz Lecca lotili vitkega JZ raza.
Ko smo ga povprašali za njegov naslov, kamor bi se naši alpinisti lahko obrnili pri načrtovanju odprav v Peru, je brez obotavljanja zdrdral: Celso Salvetti, CAI »Eugenio Margaroli«, San Martin 751, Miraflores, Lima 18, Peru, hkrati pa prijazno dodal še številko teleksa.
Celso Salvetti je dodal, da je pripravljen svetovati in pomagati vsakomur, ki ga bo pravočasno prosil za podatke, to pa pomeni vsaj pol leta pred načrtovanim obiskom. Glede jezika si ni treba beliti glave, saj Celso govori italijansko, špansko, francosko in angleško, alpinist iz Črne gore, ki živi v Limi, pa naj bi mu pomagal »razvozljati« celo slovenščino.
Ura in pol je minila kot hip in prisrčno slovo je Celso Salvetti dopolnil z obljubo, da bo poslal v Ljubljano kratek opis opreme, ki je potrebna za odprave v Ande. Tak je pač Celso Salvetti - delo in gostoljubje sta pomembnejša od formalnega slovesa, pa tudi slovo ni nikoli nekaj dokončnega.

S. D.

11-letni smučar z Mt. Blanca
CHAMONIX - Tudi med mladino prodira smučanje po strmih vesinah. Tako je vsaj poantirana vest o smuku 11-letnega sina Patricka Vallencanta, ki je presmučal že prenekatero steno in ozebnik. Mladi smučar je začel svojo pustolovščino na Aig du Midi, kjer je ostal dva dni za aklimatizacijo. Z vrha Mt. Blanca (4807 m) se je spustil 7. junija lani in sicer po severnih vesinah. Med njegovim smučanjem so seveda posneli film, statistiki pa pravijo, da je napravil nekaj več kot 500 zavojev in se pri tem spustil okoli 1000 m nižje.

Ded, sin in vnuk na Kilimandžaru
ARUSHA - Na najvišji vrh afriške celine, 5895 m visoki Uhuru Peak - Kilimandžaro so se povzpeli že na vse mogoče načine. Da bi se nanj vzpeli kar trije rodovi naenkrat, pa menda doslej še niso zabeležili. Japonci so sedaj prispevali še ta »rekord«. 11-letnega sina Gota in 77 letnega očeta Keidzo je spremljal znani Juita Miura, ki se je pred lesti s smučmi spustil izpod Mount Everesta.

Dokument o UIAA
ŽENEVA - Letos mineva pol stoletja, odkar je bila v Chamonixu ustanovljena mednarodna zveza planinskih organizacij znana po kratici UIAA. Guido Tonella, dolgoletni urednik biltena te organizacije in komentator za vsa področja planinstva v Tribune d'Genev, sedaj končuje knjigo, v kateri bo popisal vse najpomembnejše dogodke. UIAA je bila ustanovljena na pobudo slovanskih dežel: Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske, ki so se povezale že leta 1926.

Tudi kitajska stran karakorumskih osemtisočakov
PEKING - Poznavalci trdijo, da je kitajska alpinistična organizacija menda že 10. avgusta lani dobila soglasje, da bo razen na K 2 ali Čogori, drugi najvišji vrh sveta (8760 m), ki ga Kitajci imenujejo Qugir, lahko poskušala preplezali s severa še ostale karakorumske velikane: Hidden Peak (8068 m), Broad Peak (8047 m), Gašerbrum 2 (8035 m) itd. Skupaj s temi, je potem prek Kitajske mogoče poskušati vzpon že na vsaj 30 vrhov, kar pomeni izredno popestritev.
Znani so že prvi, ki so vplačali »prispevek«. To so seveda Japonci, ki očitno nimajo finančnih problemov. Od maja do septembra letos bo poskušala 20 članska odprava pod vodstvom Kenjiro Imaida.

Napovedali so Boulder
MÜNCHEN - Prosto plezanje, še bolj pa proste ponovitve tehničnih smeri, postaja vse pomembnejše. Zato so se v ZRN odločili, da začnejo izdajati specialno revijo »Boulder«, ki bo izhajala trikrat letno (cena posameznega izvoda bo menda 7 DM), poleg prostega plezanja pa bo prinašala tudi problematiko boulderinga (plezanja balvanov).

N. Croucher na White Needlu
LONDON - Normanu Croucherju je leta 1960 vlak odrezal nogi pod kolenom. Toda vseeno se ni odpovedal alpinizmu. S protezama je preplezal že marsikaj. Lani je najpreje poskušal priti na Nun (7135 m) v Himalaji, pa je moral zaradi poslabšanja vremena 300 m pod vrhom odnehati. Toda kmalu je poskusil še enkrat in s tovarišem Johnom Margessonom sta se povzpela na nekoliko lažji White Needle (6600 m).

Alpinisti na drugem mestu
PRAGA - V tradicionalnem izboru najboljših športnih ekip, so se v ČSSR dobro odrezali tudi alpinisti. Športni novinarji so za najboljšo ekipo izbrali kolesarsko, ki je na svetovnem prvenstvu dobila bronasto odličje. Na drugem mestu pa je alpinistična odprava »Himalaja 81«, ki se je povzpela na Kangčendzengo (8598 m) in Jannu (7710 m). Pripravili so jo ob 60-letnici organiziranega alpinizma (IAMES) v ČSSR.

V okviru priprav na ZOI
SARAJEVO - Tudi planinska zveza Bosne in Hercegovine se je polno vključila v priprave na zimske olimpijske igre leta 1984. Za letos načrtujejo tečaj za 30 alpinistov in 10 inštruktorjev in 30 (planinskih) vodnikov, usposobili bodo 100 tekmovalcev za orientacijska tekmovanja, 1500 mladih bodo vključili v razne tečaje, predvsem smučarske, pripravili tečaj za 40 gorskih stražarjev, pa še 40 pionirskih in 30 mladinskih planinskih šol. Ob tem pa bodo pripravili še seminar za mentorje planinskih skupin. Še posebej pa načrtujejo vzgojo reševalcev. Na test za smučarje-reševalce se je javilo kar 60 mladih, večinoma članov univerzitetnega PD »Bukovik«. Iz teh naj bi se dokončno oblikovala skupina, ki bo skrbela za varnost na prostranih smučiščih BiH, še posebej med ZOI 84.

Mednarodni tabori v SZ
MOSKVA - Tudi v letošnjem letu bodo v sovjetskih gorah trije mednarodni alpinistični tabori. »Pamir I« (15. julija -15. avgusta) z izhodiščem tabor Ačik Taš (3700 m), ki omogoča vzpone na Pik Lenina, XIX. partijski kongres in druge vrhove v Alajskem hrbtu. »Pamir II« (13. julij do 13. avgust) pa bo imel dve izhodišči: na ledeniku Fortamblek za vzpone na Pik Komunizma, Abalakova in druge v grebenu Petra I ter pri zlivu ledenikov Moskvin in Valter, za vzpone na Pik Komunizma po najtežjih smereh, pa na Pik Korženevske itd. Cena tabora P I je 1200, P II pa 1300 dolarjev. V Kavkazu pa je zimski tabor že bil, poleti pa bosta še dve izmeni v Prielbrusju.

Pisan koledar akcij KA PZS Hrvatske
Lani 2200 alpinističnih tur 90 članov šestih AO in enega AP - Le odseki?
Z alpinistično aktivnostjo na Hrvaškem v lanskem letu so v glavnem zadovoljni. Okoli 90 aktivnih članov je opravilo približno 2200 alpinističnih tur doma in na tujem. Uspešne so bile odprave na Kavkaz, v Pamir in balkaniado na Kreti. Le ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem zaradi izredno slabih razmer ni uspel. Manj pa so zadovoljni z organizacijskim delom, in to tako v AO kot KA. Ni skupnih interesov (?), kar se pozna tudi pri načrtih za odprave. Za letos jih npr. načrtujejo pet (Kilimandžaro, Pamir, Andi, Kanguru, Daulagiri VII), za drugo leto tri (Aljaska, Manaslu, Ojos del Salado) in 1984 dve (Andi in K 2). Seveda je vprašanje, koliko jih bo mogoče realizirati, kajti nosilci vseh akcij so odseki, za republiški »dogovor« pa ni zanimanja.
Bogat pa je letošnji koledar. Januarja in februarja bo vikend seminarja komisije za alpinizem PZ Hrvatske na Komni oz. Vršiču za pripravnike in druge člane AO, ki nimajo zimskih izkušenj. AO Zagreb-matica je napovedal tabora v Krnici in Paklenici, člani AO Velebit tradicionalni Velebitski spust ter tek (s smučmi) na Slemenu itd. Osrednji akciji pa bosta vsekakor srečanji v Paklenici - prvo mednarodno in tradicionalno prvomajsko.

F. S.

Načrtujejo tudi vzpon na Manaslu
Splitski alpinisti začeli trening in zbiranje denarja - Odlična tudi AŠ

Decembra so v Splitu končali z alpinistično šolo, ki so jo začeli 1. oktobra. Ocenjujejo jo kot izredno uspešno. Stalno jo je obiskovalo 15 začetnikov in vsi so opravili izpit za pripravnika. Da so bili res aktivni, govori tudi podatek, da so v času AŠ opravili 162 vzponov, več zelo kvalitetnih skupnih tur, imeli so 10 diapredavanj in 13 vaj v plezalnem vrtcu na Marjanu. Problemi so bili praktično le z opremo, ki jim je še vedno silno primanjkuje. Za kline so se na primer odločili, da jih bodo v bodoče delali kar sami.
Začele so se tudi že sistematične priprave na odpravo, katere cilj je Manaslu (8156 m). Pet znanih splitskih umetnikov jim je pripravilo likovne rešitve znaka, maskote in drugih likov, ki bodo vse vključene v marketing, ki naj bi jim v celoti zagotovil finančna sredstva. Sistem treninga je podoben tistemu za Everest. Sodelujejo tudi s športno ambulanto, ki bo ves čas spremljala njihove priprave. V načrtu pa imajo - poleg rednih treningov na Marjanu in v telovadnici ter vzponov v domačih gorah in Alpah - tudi manjšo odpravo v pogorje Kilimandžara, letos pa želijo poslati pod južno steno Manasluja tudi že izvidnico.

Aktivnost, kakršne še ni bilo
V AO Radovljica po 55 tur na aktivnega člana - 17 članov in 718 tur

AO pri PD Radovljica je lani deloval še bolje, kot so načrtovali. 7 alpinistov, 2 pripravnika in 8 tečajnikov, vsega skupaj torej le 17 članov, je opravilo kar 718 alpinističnih tur (leto popreje le 190!) vseh težavnosti, poleti in pozimi, doma in na tujem. To jih uvršča v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega alpinizma, po povprečnem številu tur na člana, pa so bili verjetno daleč najbolj aktivni. Najbolj zagnan je bil načelnik Mirko Pogačar, ki je opravil kar 117 tur, med alpinisti pa prednjačita še Blaž Jereb s 84 turami in Bojan Stegnar (66). Med pripravniki je največ plezal Vili Božič (57 tur), med tečajniki pa Tatjana Eržen (48 tur). Plezali so v domačih gorah - Julijcih, Kamniških in Savinjskih Alpah, Karavankah, Ospu, Kleku, Paklenici in Durmitorju, pa tudi na tujem, v Centralnih Alpah, italijanskih Dolomitih, Wilder Kaiserju in Visokih Turah.
Alpinistična šola, ki je trajala od 5. februarja do 15. novembra je obsegala šest teoretičnih predavanj, deset vaj v plezalnem vrtcu na Rodinah in pet skupnih tur. Na začetku se je vanjo vključilo 13 tečajnikov, uspešno pa jo je (z izpitom) končalo le sedem. AŠ je vodil Borut Kersnik.

Pet let dela in uspehov AO Rašica
Presegli so magično mejo 1000 tur v enem letu - Za jubilej skupna tura
V četrtek, 21. januarja, je bil jubilejni občni zbor AO Rašica. Šele petič so se sestali, uspehov pa je, kot bi imeli tradicijo naših najstarejših odsekov. V letu 1980 so presegli magično mejo 1000 tur v eni sezoni.
Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bo moral vsak pripravnik pred sprejemom opraviti pet zimskih vzponov in prehoditi pot Planica - Pokljuka. Sicer pa bo načelnik še naprej Tine Bucik, njegov namestnik je Lado Vidmar, tajnica Milena Radež, blagajnik Andrej Žnidaršič, gospodar pa Dušan Doljak.
Že v soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja, so imeli prvo veliko akcijo -jubilejno skupno turo na Vršič. Kar 37 se jih je zbralo (16 tečajnikov), opravili pa so skupno 153 tur. Večina je preplezala Pripravniško grapo in smučala z Male Mojstrovke ali Nad Šitom glave, štirje (Bucik, Novak, Süsinger in Žnidaršič) pa so jo celo presmučali. Plezali so tudi Uroševo grapo in Meniskusov žleb s prečenjem Robičja. Boštjan Duhovnik, Goran Suzič in Tone Štamcar so v nedeljo preplezali Streho v SV grebenu Nad Šitom glave (1. ZP?).

Preložen zimski tabor
Komisija za alpinizem PZS sporoča, da se bo zimski alpinistični tabor, ki bo letos Pod Srcem, pričel v petek 5. t. m. zvečer. Organizacijo je prevzel AO Jesenice (Jani Pšenica), prijavijo pa se lahko le samostojne naveze, ki morajo same poskrbeti za hrano in opremo.
Zimski alpinistični tečaj bo od 21. do 27. marca na Komni, preskusna tura pa 27. in 28. t. m. v Kamniški Bistrici. Organizacijo sta prevzela Zvone Korenčan (AO Tržič) in Drago Metljak (AO Matica).

Za kvalitetne vzpone na tujem
Po pregledu prijav nameravanih zimskih vzponov na tujem, je podkomisija predlagala za podporo le celjsko in radovljiško navezo. Ostale prijave pa so ocenili kot neresne, saj niso posredovali niti vseh zahtevanih podatkov. Te naveze bodo dobile morebitno podporo šele po povratku, seveda le če bodo uspele.

Za Hiebelerjevo kartoteko
Toni Hiebeler je znan po tem, da ima izredno bogat arhiv. Tudi ob prevzemu uredništva Bergsteigerja, se je lotil njegove razširitve. In na njegovo prošnjo za podatke o 15 naših mladih alpinistih s kvalitetnimi dosežki, je KA PZS izbrala (na 1. seji 19. januarja letos): Marijo Frantar, Roka Kovača, Janeza Saboleka (vsi Akademski AO), Zlatka Gantarja, Emila Tratnika (AO Idrija), Janeza Benkoviča, Ceneta Berčiča, Marjana Kregarja (AO Kamnik), Mira Šušteršiča (AO Mengeš), Tamaro Likar, Pavla in Petra Podgornika (AO Nova Gorica), Roka Kolarja (AS Prevalje), Boštjana Kekca (AO Škofja Loka) in Iztoka Tomazina (AO Tržič).

Registracija
Sezname vseh, ki naj bi jih KA PZS registrirala za leto 1982, morajo vodstva AO in AS poslati na PZS najkasneje do 30. marca. Priložiti je potrebno seveda izkaznice in potrdilo o vplačilu v Sklad za pomoč pri plačilu stroškov reševanja na tujem (100 din). To velja za alpiniste, pripravnike in inštruktorje. Za gorske vodnike pa rok poteče šele 1. aprila.

Medvedova smer v Troglavu
Na Troglavu so razmere v letošnji zimi skoraj idealne, zato tudi plezalcev ne manjka. Stipe Božič in Željko Škoprc sta 16. januarja preplezala prvenstveno smer v S steni: 80 st. (2R)/IV, 50 st. 350 m, 3 h. Na vrhu sta našla povsem sveže sledove medveda, ki je prišel po blagih zahodnih vesinah, zato in ker so ga naslednji dan ubili lovci, sta novo smer imenovala Medvedova. Dan za tem je Božič z Antom Bučanom (vsi AP Mosor-Split) opravil še 2.P spominske smeri Čulič-Bedalov (IV-V, 50-70 st., 400 m, 4 h).

Predavanja v februarja
Kot vsako sredo v zimski sezoni, bodo tudi štiri srede v februarju zapolnjene s predavanji, ki jih v veliki predavalnici Fakultete za elektrotehniko na Tržaški 25 prireja planinsko društvo Ljubljana-matica. Vsa predavanja bodo ob 20. uri.
Tako bo 3. t. m. predavanje dr. Janeza Hönna - XX. stoletje. Težišče predavanja bo na montažnem nizu slik, na ritmu in razpoloženju, ki ga omogoča predvajanje s tremi projektorji.
Predavanje Svetozarja Gučka - Ljubljana včeraj in danes bo 10.3. t. m.
O najsevernejši točki Evrope Nordcapu bo 17. t. m predaval Matjaž Culiberg.
Morje, kraji in ljudje tostran in onstran zahodnega Sredozemlja je naslov predavanja Karola Kajfeža, ki bo 24. t. m. Predavatelj bo pokazal lepote in zanimivosti Tunizije, Maroka, Kanarskih otokov, portugalske Madeire, angleškega Gibraltarja ter otokov Mallorce in Korzike.

NEVENKA GAJŠEK

Za žalska PD sploh ni mrtve sezone
Predavanja, srečanja in pohodi so že tradicionalne oblike dejavnosti
Planinska društva žalske občine tudi pozimi ne poznajo predaha. Prirejajo predavanja, srečanja in pohode, vzpodbujajo obiskovanje transverzal in podobno. Tradicionalnega pohoda po poteh I. Pohorskega bataljona se je kljub neugodnemu datumu (3. t. m.) udeležilo blizu sto pohodnikov. Pohod krajanov na Marijo Reko, ki ga vsako tretjo nedeljo v januarju pripravlja PD Prebold, pa je pritegnil celo 700 udeležencev. PD Zabukovica je srečanje transverzalcev združilo s predavanjem o Andih. Na njem je kar 62 ljubiteljev pohodov po transverzalah prejelo eno ali celo več značk.
Vse to je plod načrtnega dela in usmerjanja. Člani PD Zabukovica so namreč doslej spoznali že 46 transverzal po vsej Jugoslaviji in deloma tudi na tujem in pri tem »osvojili« 1473 značk (samo lansko leto 420). Posebno ponosni so, da jih je 20 dobilo bronasto, trije srebrno in eden celo zlato značko »planinec transverzalec«. Po predavanju in podelitvi značk ter častnih znakov PZS se je med udeleženci srečanja razvil živahen razgovor, ki je bil usmerjen predvsem v načrtovanje dela v letošnjem letu. Zopet bodo v ospredju akcije za gojitev tradicij NOB, spominski pohodi na Porezen, Stol, Snežnik, po poteh I. celjske čete ...


 

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, USP
eXTReMe Tracker