Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 11.01.1982

  11.01.1982


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 11. januar 1982, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1092

Delo, Šport: ... 1. ZP Bosanske smeri v Izgorjeli Grudi

Naveza Šišič-Pijanič je 600 m visoko steno plezala štiri dni
ZENICA - Alpinistični odsek »Dilber-Stjepanovič« iz Zenice so razglasili za najuspešnejšega v Bosni in Hercegovini. In resnično so veliko dosegli, čeprav še zdaleč nimajo take tradicije, kot jo imajo njihovi tovariši v Sarajevu.
Da bo tudi nova sezona v znamenju Zeničanov, kaže tudi tale novica. Dva njihova mlada člana Mehmed Pijanič in Mukrim Šišič sta se že na začetku sezone lotila trdega »oreha«. Osem ur sta gazila globok sneg pod Izgorjelo Grudo in prvič bivakirala 500 m od njenega vznožja. Za to kratko razdaljo sta drugo jutro potrebovale še dve uri in prvi dan preplezala le 80 m Bosanske smeri (IV-V, 600 m). Po zahtevnem bivaku, potem ko sta vso noč poslušala plazove, sta že hotela sestopiti, toda lepo vreme naslednjega jutra jima je dalo pogum. Še tri dni sta se potem dajala z zaledenelo steno. Kakšne so bile težave pa lepo ilustrira podatek, da sta uporabila skoraj enako lednih in skalnih klinov. Ekstremne težave pa so preprečevale, da bi plezala z nahrbtnikom, morala sta ju vlačiti za seboj. To je bil tudi vzrok, da so tovariši sprožili reševalno akcijo. Toda, ko ju je preletel helikopter, sta bila že nazaj pod steno.

ALPINISTIČNE NOVICE

Redka priznanja alpinistom
Čeprav je raven našega alpinizma evropska, po dosežkih v Himalaji pa celo v svetovnem vrhu, pri ocenjevanju dosežkov - ob koncu leta, pa tudi ob drugih podobnih priložnostih - kot da ne bi vedeli za to. Je kriva še vedno stara dilema: je alpinizem šport ali ni? Ali pa so morda tisti, ki naj bi pripravljali predloge za priznanja, še premalo seznanjeni z dosežki? Mogoče je tudi, da je težko vzporejati npr. dosežek v južni steni Daulagirija (ali Lotseja) z doseženim mestom na evropskem ali svetovnem prvenstvu? Ali pa serijo najkvalitetnejših vzponov v tujih in domačih gorah, pozimi in poleti, tako rekoč brez mrtve sezone, doseženo seveda na povsem amaterski način, z dosežki igralcev v kakem moštvu ali v posamičnem športu?
Težko bi odpravili te dileme ob pregledu raznih lestvic najuspešnejših športnikov v letu 1981. Tudi v seznamih tistih, ki so prejeli priznanja za dosežke, ne bi našli veliko alpinistov. Svetli izjemi sta morda le STKS občine Domžale in Kamnik. V Domžalah so udeleženci odprave »Grenland 81« dobili bronaste plakete, odprava pa še posebno priznanje v obliki Borštnikove plakete. Z zlatima plaketama in petimi drugimi priznanji so se alpinistov že po tradiciji spomnili v kamniški občini.

FRANCI SAVENC

Slab začetek sezone
Čeprav so vremenske spremembe med novoletnimi prazniki pričele stabilizirati snežno odejo v gorah, pravih razmer, vsaj za težje ture, še ni. Iz zadnjih dni preteklega leta sta znani le dve. Tomo Česen (AO Kranj) je v nedeljo 27. decembra sam ponovil (verjetno 1. P) Zgornjo in Spodnjo gredino v Ciprniku (prva plezala Franci Gselman in Ivan Šturm 5. januarja 1979). Skok (III) je bil zasnežen, udiralo pa se mu je mestoma do pasu in še globlje. Ljubo Hansel, Srečko Rihter in Zdenko Zarič (vsi AO Kozjak) pa so istega dne preplezali Samotno smer v Križu (IV 30-40 st., 500 m). Tudi oni so imeli zelo slabe razmere, pršič se jim je udiral do kolen.

Se bodo izkopali iz težav?
Organizacijsko delo v Akademskem alpinističnem odseku, ki je bil še nedavno v vrhu slovenskega alpinizma tako po kvantiteti, kot po kvaliteti, je posebno v preteklem letu vidno nazadovalo. Ko ni bilo pripravljeno niti poročilo, pogoj za registracijo, je odstopil še načelnik. In da bi poiskali pot naprej, so na hitro sklicali izredni občni zbor. Toda žal se ga nista udeležila ne predsednik ne načelnik AO. Alpinisti, ki so jedro društva (le-to šteje še nekaj nad 100 članov), so zato izvolili novo vodstvo. Predsednik je sedaj Janez Skok, načelnik Janez Sabolek, alpinistično šolo pa bosta vodila Marko Klopčič in Tomaž Škoberne. Šola bo namreč njihova osnovna naloga v letošnjem letu, pripravili pa bodo tudi več skupnih tur za vse, ki bi radi v gore, pa se sami za to ne odločijo. Izpolnili so tudi že dolžnost do KA PZS in predložili poročilo. V bližnji prihodnosti pa nameravajo pripraviti še podrobne načrte za delo v prihodnje.
Po uradni evidenci (Knjiga tur) so člani Akademskega AO v pretekli sezoni opravili le 485 tur (444 plezalnih vzponov). Toda če si ogledamo samo številke najbolj aktivnih - Janez Sabolek 85, Bor Štrancar 73, Lidija Painkiher in Andrej Zorčič 51 itd. - je jasno, da je za tem podatkom najbrže kriva tudi neažurnost ali nezainteresiranost nekaterih.

V Tržiču uspešni
Kar pet udeležencev (F. Bence, B. Bergant, S. Frantar, Ž. Perko in I. Tomazin) odprave v južno steno Lotseja je bilo iz AO Tržič. Da pa so resnično med najaktivnejšimi pri nas, pa potrjujejo tudi podatki o preteklem letu. Opravili so kar 975 tur, od tega 868 plezalnih vzponov ali 33,6 na aktivnega člana. AO Tržič namreč šteje trenutno 19 aktivnih alpinistov in 10 pripravnikov. Tudi v Centralnih Alpah so opravili več pomembnih vzponov: ponovili so Walkerjev steber v Gr. Jorasses, Klasično smer v S steni Eigerja in Bratovsko v Piz Badile. V domačih gorah izstopa prva prosta ponovitev kombinacije Helba-Čopov steber, pozimi pa prva zimska ponovitev smeri Strašilo v SZ steni Velikega vrha (Košuta). Lansko zimo so organizirali dve smučarski tekmovanji: Jančev memorial in Kramarjev smuk. Začeli so obnavljati bivak v steni Storžiča itd. Nekoliko bolj je bila zanemarjena le vzgoja novincev, saj alpinistične šole niso izpeljali do konca.

Le polovica aktivnih
V AO Jezersko niso povsem zadovoljni s preteklim letom. Od 13 članov je bilo aktivnih namreč le 7, vseh tur pa so vendarle opravili 250. Imeli so uspešen tabor v Durmitorju, zelo dobro so se odrezali na tekmah za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov, pridni so bili pri nadelavi poti, organizirali so dva daljša tečaja in alpinistično šolo, med alpiniste pa so sprejeli enega pripravnika.

Zimska himalajska sezona 81/82
FRANKFURT - Hans-Dieter Greul je pripravil uradni pregled odprav, ki bodo letos pozimi delovale v nepalski Himalaji. Z Makalujem (8481 m) se bosta poskusili dve: osemčlanska francoska pod vodstvom I. Ghiradinija bo poskušala priti na vrh po JZ, britanska (6 članov, vodja R. Ruthland) pa po SZ grebenu. Severne vesine Anapurne IV (7525 m) so si za vzpon izbrali Kanadčani (8 članov, vodja G. Smith), vzhodno steno Pumorija (7145 m) štiričlanska ameriška odprava (vodja N. Gillete), južno steno te gore pa Japonci (3 člani, vodja Y. Sasaki). Torej manj odprav kot smo jih pričakovali. Izločeni so bili tudi Italijani (P. Camozzi), ki so računali na Mt. Everest.

100 predavanj R. Messnerja
VILLNOSS - Reinhold Messner se je 8. novembra podal na pot okoli sveta, med katero bo imel 100 predavanj o svojih vzponih in odpravah, največ o svojem samotnem vzponu (s Kitajske) na Mt. Everest. Turnejo je začel v Avstraliji in Novi Zelandiji.

Priprave kot še nikoli
MOSKVA - Udeleženci sovjetske odprave »Everest 82« so imeli pet taborov v Kavkazu. Pamirju in Tien Šanu. Med drugim so opravili tudi ponovitev najtežje smeri na Pik Komunizma (7495 m) - šele potem so izbrali 12 udeležencev in 6 rezerv. Potem so bili večkrat tudi v Moskvi, kjer so imeli še razne medicinske raziskave in priprave, vse usmerjeno v en sam cilj: preplezati sovjetsko smer v JZ steni Everesta. Priprave torej, kakršne ni imela še nobena odprava in jih najbrže ne bi zmogla nobena druga organizacija.

Strožji režim pod Everestom
KATHMANDU - Pred dvema letoma so področje okoli Mt. Everesta (Sagarmate) razglasili za nepalski nacionalni rezervat. Sedaj pa so vpeljali še strožji (in nujno potreben!) režim-prepovedali so sečnjo in vse odprave lahko uporabljajo le plinske oziroma bencinske (petrolejske) kuhalnike za pripravo hrane.

Najbolj »planinske« države
VARŠAVA - Ilustrirani poljski turistični list je objavil zanimiv pregled, kolikšen del evropskih dežel sodi med planinski svet. Na prvem mestu (po njihovi delitvi) je Avstrija z 68%, sledi naša država (45%), pa Češkoslovaška (36%), Bolgarija (33%), ZRN (25%), Francija in Švica (20%) itd. Zanimivo pri tem je, da je Poljska na enem od zadnjih mest z vsega 3% planinskega sveta. Nivo njihovega alpinizma pa je pravo nasprotje tega!

Še višje pod Elbrus
VOLGOGRAD - Specialisti tamkajšnjega podjetja »Sojuzliftmontaž« so pripravili vse potrebno za pričetek del na tretji etapi kabinske žičnice, ki vodi po pobočjih kavkaškega prvenca Elbrusa (5633 m). Sedanji liniji od poljane Azau (2000 m) do postaje Mir (3450 m) bodo podaljšali do višine 4200 m (ledenik Gara-Baši).

Šola za varuhe narave
BERLIN - Ob jezeru Muritz, največjem prirodnem rezervatu NDR (4800 ha) imajo že od leta 1954 specialno šolo za varuhe narave. V enotedenskih tečajih je doslej menda sodelovalo že več ko 10.000 ljubiteljev narave. V programu imajo seveda tudi izlete ter individualno delo na terenu. Zaradi specialnih (7) objektov, ki omogočajo opazovanja življenja v naravi, so njihovi redni gostje tudi znanstveniki. Na območju rezervata namreč rastejo tudi nekateri endemiti, pa tudi med živalmi jih je nekaj, ki so drugod že skoraj izumrle.

50 let prvega alplagerja
MOSKVA - DSO Burevestnik je pred 50 leti postavil prvi stalni tabor (leta 1955 poimenovan alplager Baksan). Prvotno je bil namenjen (bili so le šotori) turistom-planincem iz tovarne Sovkino-Prielbrusje. Iz njega so opravili premnoge prvenstvene ture v Užbi, Šeldi ... Med vojno je bil tabor povsem uničen. Znova so ga postavili leta 1947 in od tedaj se vedno bolj širi. Je najpomembnejša turistična baza Prielbrusja.

Dunagiri, 7036 m - Ledni vrh
Kar dve poljski alpinistični odpravi sta v letu 1981 obiskali področje Dunagirija (7036 m) - na sliki v Garvalski Himalaji (Indija). Prvo je vodil Eugeniusz Temlak iz Bydgoszcza, drugo pa Bogdan Strzelski iz Krakova. Da so lahko prišli do vznožja gore, so potrebovali sedem dni, pri čemer jim je tovore poleg nosačev pomagalo nositi več kot 100 himalajskih koz.
Naveza, v kateri so bili Andrzej Bielun, Walenty Fiut, Tadeusz Piotroeski in Jerzy Tillak, se je lotila vzhodnega grebena. V osmih dneh napornega vzpenjanja pa so bili prisiljeni, da se vrnejo v bazo. Snežna burja jih je zavrnila vsega 300 m pod vrhom.
Več sreče je imela naveza Andrzej Mirg (Zakopani) - Tadeusz Preyzner (predsednik KW Varšava). V alpskem stilu sta preplezala južno steno (50-60 st., 1500 m) Dunagirija, pri tem dvakrat bivakirala. Na zahodnem grebenu, ki vodi na vrh, pa so ju ustavile velike (in rahle) opasti. Odločila sta se za spust po isti smeri in ga tudi srečno opravila (več kot 20 spustov po 80 m!).
Drugi člani odprav so v tem času opravili nekaj zanimivih pristopov na okoliške vrhove. Med njimi sta bili tudi dve prvenstvena: na D 2 (6138 m) in Koto 6168.


MISLI ZA ZIMSKO RABO
Ni vsak dan primeren za izlet ali smučanje
LJUBLJANA - Smo v januarju in pred nami so skoraj še vsi načrti, ki so jih posamezniki in skupine, šole in društva kovali za dni, ko bo bregove pokrival sneg. Vreme pa ne vpraša po naših željah in neizprosno sledi zakonom narave, ki ustvarjajo razmere, kakršnih si niti malo ne želimo ali pa vsaj niso kaj prida skladni z našimi namerami.
Soriška planina nam je še vsem živo v spominu, znane pa so tudi druge zgodbe iz zadnjih dni preteklega leta, ki zbujajo misli, da si vedno le nismo na jasnem, kdaj smemo na pot in kam.
Do tega zaključka pridemo, ko iz ust turističnega delavca slišimo, da se je na nekem našem smučišču ob koncu leta smučalo okrog devetdeset šolskih otrok s spremljevalci, medtem ko je »lilo kot ob najhujšem dežju sredi poletja«. Le nekaj otrok se je potaknilo v kočo, drugi so se 4 ure namakali v mokrem snegu in dežju, neka deklica si je huje poškodovala nogo. Ne želim se spuščati v razpravo kdo je kriv, da se kaj takega dogaja, kdo bi moral odnehati in podobno. Prav gotovo pa je tako smučanje nenormalno in ni niti najmanj v zvezi z veseljem, ki ga v drugačnih vremenskih razmerah radodarno deli bela opojnost.
Menim, da je redek odrasel človek, ki mu pravila priprave izleta niso znane. In vendar bi ponovil nekaj napotkov. Ne vsiljujem jih nikomur, vsak naj sam razmisli, če mu lahko kaj koristijo!
1. Že tedaj, ko pripravljamo izlet se domenimo, v kakšnih razmerah se mu bomo odrekli (močno sneženje, deževje, zelo hud mraz, močan veter, gosta megla, huda poledica).
2. Udeležence vnaprej opozorimo, da izleta ne bo, če vreme ne bo primerno in da bomo izlet opravili takrat, ko bodo razmere ugodnejše.
3. Če smo na dan izleta v dvomih, vprašajmo kakšne so razmere v kraju, kamor odhajamo. Pokličimo upravo žičnice, prevozno podjetje, cestno podjetje, turistični urad, po potrebi tudi postajo ali oddelek milice. Tovariši, ki napovedujejo vreme zalagajo s podatki radijsko postajo, kjer v dopoldanskih urah ne skoparijo z obvestili in ob osmi uri oddajajo tudi opozorilo o nevarnosti plazov. V skrajnem primeru pokličemu številko 982 (vreme, plazovi) ali se pozanimamo neposredno pri tvorcu opozoril na številki (061) 314-933.
4. Napotke upoštevamo in spoštujemo, tudi če niso v prid izvedbi našega programa.
5. Če smo iz tega ali drugega razloga vseeno krenili na pot in šele na kraju samem ugotovili, da razmere niso ugodne ne oklevajmo, odločimo se za povratek, kadar vreme ne obeta dobrega. Upoštevajmo nasvete, ki nam jih dajo domačini in krajevni poznavalci, gorski reševalci in planinci. Ne žalujmo za izdatki, ki smo jih zapravili po nepotrebnem: še vedno je mogoče, da vožnjo koristno izrabimo za ogled kake zanimivosti med potjo, da obiščemo muzej ali opravimo kak nakup. Udeležencev z dobro voljo ne bo težko prepričati o smotrnosti umika, domenimo se pač, da poskusimo znova, ko bo vreme boljše.
6. Ne dajmo se zapeljati videzu. Tudi ko sije sonce z jasnega neba utegne biti na območju, kamor odhajamo nevarno zaradi zametov, plazov, hudega vetra, poledice in mraza. Vse to upoštevajmo še toliko bolj, če imamo na skrbi otroke.
7. Prepričajmo se sami, kako je z razmerami v koči domu, kamor smo namenjeni, to terja nekoliko več časa in morda stroškov, vendar se izplača kasneje. Če razmere ne kažejo dobro, si raje premislimo in dosledno izvajamo dogovor.
8. Ne obetajmo varovancem preveč, ko se odločamo za izlet. Če smo na poti in na tujem ter povrhu vsega v gorskem okolju ne moremo zahtevati istega udobja, kot doma. Otroci naj vedo, da bodo morali skrbeti zase sami, saj ne bo pri roki staršev. Skrbeti je treba, da ne bodo pohajali naokrog v mokrih oblačilih in obutvi, da se bodo v hladni sobi bolje napravili in da se ne bodo nacejali z mrzlimi pijačami. Razvajenčkom je treba pomagati, da laže prebolijo ločitev od doma in pomanjkljivo udobje.
9. Skrbeti je treba za red in disciplino: udeležence razdelimo v varstvo starejšim spremljevalcem, ki naj osebno odgovarjajo za tiste, ki so jim zaupani, skrbe za njihovo dobro počutje in se brigajo, da se kdo ne izgubi ter da pomagajo tistim, ki bi se poškodovali.

PAVLE ŠEGULA

Novoletni vzpon na Snežnik
Tradicionalna akcija PD Ilirska Bistrica privablja vse več ljudi

ILIRSKA BISTRICA - Ilirskobistriški planinci so tudi letošnje leto začeli s tradicionalnim novoletnim vzponom na Snežnik. S to razliko, da so se jim letos pridružili tudi že nekateri planinci iz drugih društev, saj je bil pohod najavljen tudi v koledarju akcij PZS.
Skupini planincev, ki je silvestrovala v Zavetišču na vrhu, se je kljub hudemu nalivu in snegu, ki se je močno prediral, že na Novega leta dan pridružilo še več drugih planincev, ki so hoteli na vrh. Neprimerno več sreče pa so imeli tisti, ki so se za vzpon odločili naslednji dan. V sončnem dnevu in po 30 cm debeli novozapadli snežni odeji so brez posebnih težav dosegli vrh Snežnika in toplo Zavetišče. Bistriškim planincem so se tega dne pridružili tudi nekateri naši znani družbenopolitični delavci - Viktor Avbelj, Tone Bole, Bine Vengust, dr. Miha Potočnik in drugi, vsi seveda tudi navdušeni ljubitelji gora in pogosti obiskovalci Snežnika.
S to akcijo, ki naj bi postala v bodoče še bolj znana med našimi planinci, so ilirskobistriški planinci resnično »po planinsko« začeli leto, ko bodo slavili 75-letnico organiziranega delovanja.

MDO Savinjska ohranja tradicije NOB
PD Polzela in Zabukovica najbolj aktivni, zdaj se priključuje še PD Tabor

LJUBLJANA - Mnoga planinska društva imajo že dolgoletno tradicijo v ohranjanju spominov na NOB; posebno pogosto organizirajo tradicionalne pohode ter obiske vseh vrst obeležij. Na območju Savinjskega MDO planinski društvi Polzela in Zabukovica že drugo leto zapored organizirata pohode k posameznim spomenikom NOB. Zdaj predvidevajo, da se jim bo pri tej aktivnosti pridružilo še PD Tabor in morda še katero, tako da bodo končno lahko uresničili željo, da bi lahko organizirano obiskovali vsa obeležja. Za določeno število takih pohodov pa bi udeleženci dobili tudi posebna priznanja (spominsko značko). Da je za tovrstno aktivnost zanimanje, najlepše kaže podatek, da se je ob pohodu PD Zabukovica pred osrednjim spomenikom v Migojnicah zbralo kar 90 ljudi. Potem so skupaj krenili še k spomeniku I. Štajerskemu bataljonu, Matkam in na Hom. Pred spomeniki so govorili člani ZZB, šolska mladina pa je pripravila kratke kulturne programe.
Na volilni konferenci ZZB občine Žalec je predstavnik PD poročal o dosedanjem tovrstnem delu, se zahvalil za pomoč, predstavil pa tudi program MDO za leto 1982.

Bogata vsebina Obvestil PZS
Pisana prva letošnja številka internega biltena slovenskih planincev

LJUBLJANA - Obvestila PZS izhajajo že osmo leto in opravljajo pomembno vlogo pri obveščanju znotraj planinske organizacije. Letošnja prva številka, ki jo je pripravil novi tajnik PZS Jože Dobnik, obeta, da bodo z nekaj več sodelovanja vseh zainteresiranih, Obvestila morda le dokončno odpravila tudi razne dodatne okrožnice in pisma. Bila naj bi resnično stalna vez med organi PZS in PD.
Ker bo koledar PZS na voljo šele te dni, so v Obvestilih navedene akcije za januar in februar, da jih bodo PD lahko pravočasno vnesla v programe. Ne manjka tudi pregled kaj vse je bilo sprejeto na 1. seji GO, ker bo zapisnik zaradi objektivnih razlogov lahko šele v št. 2. 82. In seveda tudi čestitka ob novem letu, pa pregled novih organov PZS, opis nalog tajnika, ki po novem ni več vodja delovne skupnosti, pozdravni nagovor predsednika PZS na skupščini Turistične zveze Slovenije, informacija o akciji »Kredarica« in še mnogokaj. Na koncu so navedeni tudi vsi (že usklajeni in urejeni) sklepi ter priporočila 15. skupščine PZS, kot priloga pa je objavljen tudi statut.

F.S.
 

Oznake: ALP, AN, HIM
eXTReMe Tracker