RadioDur – Dušan Škodič: Nad meglo 01.06.07, 31. oddaja
RadioDur, petek po 17. uri, ponovitev v ponedeljek po 15. uri
:: Avtor in moderator Dušan Škodič ::
NAD MEGLO 31.
Zakopavanje bojne sekire na Kranjskem
Nekaj tednov je minilo, odkar je iz naslova Planinske zveze Slovenije prišla pobuda, za do sedaj skoraj nemogoče srečanje. Šlo je za poziv gorskim kolesarjem, da bi končno sedli za skupno mizo in se dogovorili, kako v bodoče. Vsakomur je bilo že jasno, da sedanje stanje ne more trajati v nedogled, saj so se spori med pešci in kolesarji v gorah vedno bolj zaostrovali. Članki v tiskanih medijih so bili še nekako znosni, med tem, ko so na internetnih forumih že zdavnaj prestopili meje še sprejemljivega, še več, kazalo je že na poziv eni ali drugi strani na splošni linč. Morda je spoznanje, da je narava last nas vseh in da smo jo dolžni varovati pred uničevanjem tako eni kot drugi, končno padlo na plodna tla. Sam moram priznati, da me je rezultat srečanja skoraj šokiral. Dve na videz tako nasprotujoči si strani, sta se brez težav dogovorili o skupnem sodelovanju v prihodnosti. In to se je zgodilo v naši Sloveniji, si lahko mislite?
In v čem je sploh bila srčika spora? Kdo bi vedel, gotovo pa to ni zgolj uničevanje planinskih poti, ki so jih nadelala in zanje skrbijo planinska društva. Zaradi divjega zaviranja lahko prihaja do pospešene erozije, ker lahko voda iz plitve poškodbe kmalu izdolbe cel jarek. A kaj naj po tem rečemo za ubiranje bližnjic, ki so predvsem pri spustih v dolino, med planinci tako priljubljene. In ko smo se eni in drugi na poti srečali, marsikdaj ni ostalo le pri grdih pogledih, padla je tudi kakšna beseda, da ne omenjam celo nizko razpetih žic, ki so jih čez poti napeljali nekateri lastniki zemljišč, ki si jemljejo pravico zaščite lastnine v stilu divjega zahoda. Na srečo razen raztrgane kože nismo zabeležili težjih poškodb, lahko pa bi se končalo tudi bistveno huje.
Razlaga, da do sporov med kolesarji in planinci prihaja zaradi neprimernega odnosa gorskih kolesarjev do narave, je kajpak le izgovor, ki ga je pes na repu prinesel. Znano je, da do večine konfliktov prihaja zaradi nepoznavanja, ljudje pa take stvari že a priori odklanjajo. Gorsko kolesarstvo niso samo neki divjaki, ki se divje spuščajo v dolino in za seboj pustijo sled slabe steze za motokros. Seveda pa se najdejo med njimi tudi takšni primerki, ki tega ne počnejo na posebej za to namenjenih stezah za spust. Tudi večina obiskovalcev gora, ki se odpravijo na Triglav, se do vrha ne bo namenila ravno čez severno steno. Brez dvoma so med njimi tudi takšni, a večina od nas po mojem prepričanju spada v nek čisto umirjen model, pa čeprav ima že vsaka večja slovenska vas zapisanega vsaj že enega ekstremista v Guinessovi knjigi rekordov.
Odziv na omenjeno pobudo je v planinski javnosti presegel vsa pričakovanja. Odziv je prišel tako od planinskih društev, posameznikov, komisij, kot od planinske organizacije same. Tako je bila 17. maja letos ustanovljena Iniciativna skupina za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Na svojem prvem sestanku so analizirali trenutno organiziranost kolesarjev v okviru PZS in predvsem odziv širše javnosti. Ta je pokazal, da spada gorsko kolesarstvo med dejavnosti v porastu in da so ji ljudje večina naklonjeni. Pozivalo pa se je predvsem na organizirano povezovanje kolesarjev v okviru planinskih društev in na vožnjo po planinskih poteh, kjer je to zakonsko dovoljeno. Potrebno bo urediti tudi zavarovanje kolesarjev in pričeti z vzgojnimi akcijami in izobraževanjem vodnikov kolesarskih izletov, natančneje pa bo potrebno opredeliti tudi samo zvrst gorskega kolesarstva. Šlo naj bi za turno, oziroma all mountain obliko kolesarstva.
Novoustanovljena Iniciativna skupina naj bi sčasoma prerasla v Komisijo za turno kolesarstvo pri PZS in za delo odsekov za turno kolesarstvo v planinskih društvih. Nova dejavnost naj bi se vnesla tudi v sam Statut Planinske zveze Slovenije, kjer bi po novem torej pisalo, da se njeni člani ukvarjajo s: planinstvom, gorništvom, alpinizmom, plezanjem in turnim kolesarstvom. Klub CAA, to je klub Arc Alpin, v prevodu klub alpskega loka, ki je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti v Liechtensteinu, in katerega članica je tudi PZS, je to dejavnost poleg pohodništva opredelilo kot okolju eno najsprejemljivejših. CAA je delovna skupnost planinskih zvez alpskih držav za zastopanje skupnih interesov v celotnem alpskem prostoru in v skladu z Alpsko konvencijo. Leta 2003 so tako sklenili, da bodo podprli gorsko kolesarstvo, ter spodbujali izobraževanja in organiziranost. Skupščina PZS je 19. maja, le dva dni po ustanovitvi Iniciativne skupine omenjeno dopolnilo sprejela z veliko večino glasov, turni kolesarji pa so pravno-formalno postali enakopravni člani planinske zveze. Toda zavedati se je treba, da je to šele prva dobljena etapa tega turno kolesarskega gira.
Današnji predlog za izlet naj bo torej kolesarska tura. Prepričan sem, da ima večina od vas doma čisto spodobna gorska ali trekking kolesa, s katerimi mu boste kos. Izhodišče je Iška vas, cilj pa seveda ljubljanski tisočak Krim. Višina naj vas ne prestraši, kajti kolesarjenje na Krim je eno najbolj sproščujočih in enostavnih, makadamska cesta pa je solidno vzdrževana in široka. Vzpon je vseskozi zelo zmeren, kar sicer doprinese nekaj dodatnih kilometrov, zato pa je brez težav prevozen tudi za kolesa, ki nimajo vgrajenih ravno vrhunskih menjalnikov. Do cilja sta dobri dve uri lepega kolesarjenja in lahko vam zagotovim, da take višinske razlike na tako lahek način s kolesom v naših hribih zlepa ne boste dosegli. Seveda ne pozabite na kolesarsko opremo, katere obvezni del je seveda tudi čelada, pozornost pa tudi na cesti, ker se med vikendom nekaj obiskovalcev Krima pripelje tudi z avtomobili. Bližnja srečanja se po pravilu končajo slabše za kolesarje. Prihodnjič pa še nekaj o izvoru in razvoju gorskega kolesa.