Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bivak IV

AO Jesenice: Zgodba na bivakih se ponavlja, tokrat se je začela že pozimi.

V soboto, 29. junija 2013, smo člani AO Jesenice naredili čistilno akcijo na Štirki.
Pred čiščenjem pa smo na sestanku sklenili, da iz bivaka odstranimo ves »komfort«. Bivak smo popolnoma spraznili ...

Za bodoče obiskovalce bivaka: gretje je odklopljeno, spanje je možno na “dilah”.
Na žalost - ljudem se ne da dopovedati, da je svinjarijo za seboj potrebno pospraviti in da si določene stvari zaslužijo vsaj malo spoštovanja.

Maja Perko
AO Jesenice

  01.07.2013

 

 


 

3 komentarjev na članku "Bivak IV"

Maja Perko,

Spoštovana Marjeta – popolnoma se strinjam z vami in resnično mi je žal, da se moramo posluževati tako »drastičnih« ukrepov. Vendar nihče ne more zahtevati od nas, da smo 365 dno v letu dežurna čistilna služba in »pucamo« za pujsi, kakor jim tudi sama pravite.

Kakor sem že napisala, bivaki že zdavnaj ne služijo več svojemu namenu. Vse bolj se koristijo za »brezplačno nočenje« - takole, gremo za par dni gor, se »zabivakiramo«, potem pa malo na okoli. Super, nič nimam proti. Tudi to vem, da je nahrbtnik pri povratku hudo težak in da dobronamerno pustimo kakšno »župco« … mogoče bo pa komu prav prišla. Ne razumem pa tega, da za seboj pustimo prazne steklenice, odprte konterve, damske vložke, … umazano posodo, razmetane odeje, razbite šipe, … pa še veliko stvari bi se našlo. Še manj pa razumem, da iz bivaka izginejo stvari. Npr. lani smo imeli na Trojki probleme z mišmi. Ker jih nismo hoteli pobiti, smo kupili napravico za odganjanje. Pa se je hitro našel nekdo, ki je »zgruntal«, da bi mu zadeva prav prišla v domači drvarnici. Upam, da bo tole prebral in da se mu bo vsaj malo kolcnilo. No, takih zgodb je veliko.

Lahko bi napisali tablo s 100 POZOR!-i, v 150 jezikih. Zakaj? Mar niso določene stvari samoumevne?

Za enkra je tako – bivak IV ostaja brez »komforta«. Pa, da vidimo. Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Mogoče pa bodo koga »dile« ožulile tako hudo, da bo začel drugače razmišljati.


Marjeta Štrukelj,

S spodnjim komentarjem sem želela na spletni strani AO Jesenice direktno potožiti, kje me čevelj žuli, pa po dveh dneh registracija še vedno ni možna.

Spoštovani prostovoljci, člani AO Jesenice!

Nenehno sem se pritoževala nad pujsi, ki ne pospravljajo bivakov za seboj, nad očkovimi razvajenkami in maminimi sinčki, ki jim doma ni bilo potrebno nikoli pokidati svojega dreka, pa reveži ne obvladajo te veščine. Morda so krivi tudi stari smrduhi, ki namerno zavračajo osnove higiene, ker še vedno mislijo, da mora pravi dec tudi v hribih smrdeti po konjih in tobaku. A sem vsemu navkljub po svojih najboljših močeh večinoma kaj »preluftala« in spravila v red - kolikor se je pač dalo. Zagotovo nisem bila osamljena v takih navadah, verjamem celo, da nisem bila tako zelo posebna. Zdaj pa?

Novi časi, nove manire. Ne dvomim, da bo šlo… kot domine… vse navzdol. Zaradi nemarnežev naj bi zdaj svet propadel, ali kaj? Naj bodo oni merilo prostovoljstvu? Zaradi njih je škoda, da katerikoli od bivakov sploh stoji. Tudi jih nihče ni gradil zanje. Poskušam razumeti, a se bojim, da novodobnih prostovoljcev ne vidim v vlogi prizadevanja za dosego jasnih ciljev. Kot da so bivaki zdaj res samo še rešitev v sili in nikakor pomoč pri načrtovanem dvodnevnem obisku gora. Vsaka bivalna enota v skupni uporabi od nekdaj terja poleg rednega pospravljanja še »generalno« - temu ni moč pobegniti, četudi bi vsi uporabniki skrbno ravnali.

Včasih je naše garanje za skupno dobro mejilo na mazohizem, presneto dobro vem, kaj je to nenehno ponavljajoče se delo brez »vidnega« uspeha. A kaj bi dala, da bi snažilka znova s svojo plačo lahko mirno letovala 10 dni na Jadranu? (Pomislite, ob boku premožnemu Nemcu!) Pa delavec izza stroja teden dni smučal na Voglu ali poleti pohajal po Bohinjskih gorah? Oba z družino, se razume. Brez prostovoljnega truda in neštetih ur dela v počitniških enotah se to ne bi nikoli izšlo, niti v najboljših časih sindikalnega planinstva in turizma. Tudi prostovoljci smo uživali v sadovih svojega dela. A nam so gospoda tatinska to možnost vzeli. Vam je ni vzel še nihče. Sami ste se odrekli udobju, zakaj ni dvomiti, da bodo v najkrajšem času vsi bivaki in zimske sobe takole špartanske in do golega olupljene. In nekateri bivaki, dragi moji, so starejši od mene in socializma, kaj šele od vas!

Na drugi strani pa… Si lahko zamišljate akcijo: »Bivaki, čisti in urejeni!«? Do nezavesti propagiramo uporabo čelade, derez, cepinov, samovarovalnih kompletov, elektronskih čudes, o bivakih, teh dragocenih zavetiščih, obnašanju v njih, obnašanju v planinskih postojankah nasploh, pa tako rekoč mrk. Danes so gore polne samohodcev in skupinic, čuknjenih tako ali drugače. S pomočjo sodobnih igračk najdejo vsak košček raja, a pravil obnašanja v tem občutljivem svetu jim nihče ni predstavil, kaj šele od njih zahteval korektnega ravnanja vsaj prek pisnih opozoril v bivakih. Ne spomnim se (dolgo že nisem spala v bivaku), da bi bil kateri od naših bivakov opremljen z opaznimi pravili v slovenskem, niti v katerem od svetovnih jezikov! Na društvih, ki upravljajo z bivaki, bi k sodelovanju (obveščanju) morali pritegniti obiskovalce, ki komunicirajo na spletnih straneh. Saj ima PZS vse možnosti že programsko podprte na svoji spletni strani, a te knjige večinoma delijo zamrlo usodo s forumom.

Tega o Čehih in dopustu tudi ne kupim več. Prav lahko so to tudi Francozi in Slovenci. Že misel, da bi v bivak lahko prišel nekdo, ki je član (recimo po zgledu gorske straže) gibanja za urejene bivake, bi najbrž doprinesla k skrbnejšemu ravnanju. Nihče še tudi ni poročal, da bi nastanjenim večdnevnim turistom črhnil besedico, če ni mogel prespati v bivaku, kaj šele da bi kdo vedel, kakšna je kazen za prekršek večdnevnega koriščenja. Priznam, da sem prenočila v štirki le enkrat sama pozimi in enkrat s prijateljico poleti, ko sva naleteli na Čehe, a nisva imeli razloga za pritožbo, saj so nama prijazno odkazali dve ležišči.

Cenim in spoštujem vaše delo, upam, da vas pogled z druge strani, povedan z najboljšimi nameni, ne odvrne od prizadevanja za skupno dobro. Morda iz kakršnegakoli razloga nekoč ne boste več dovolj močni, da bi turo opravili v enem dnevu ali nosili vse potrebno za kolikor toliko humano nočitev v bivaku. Noč na golih deskah je dolga!

Ostanite zdravi!

P.S. Največjo svinjarijo se v bivakih ustvarja s puščanjem hrane, četudi še uporabne. Zakaj? Ker je to verižna reakcija. Vi ste modri skrbniki, zagotovo ste v bivaku pustili zgolj konzerve, ki same po sebi ne morejo privabiti neljubih predstavnikov tamkajšnje favne. Ampak, po tem zgledu bo prišlek brez pomisleka (dodal) pustil v bivaku vse viške, da ne bi šel njegov trud v nič. Z najboljšimi nameni, seveda. Vidite, o odprtih kozarcih kumaric niti ne razpravljam… Samo o verižnih reakcijah, ki jih lahko sprožijo vaša ravnanja.


Matija Roblek,

Ja res je žalostno, kako novodobni gorniki ali hribolazci ne spoštujejo osnovnih nepisanih načel in pravil obnašanja. Lansko leto sem opazil, kako so Čehi ali Slovaki okupirali za več dni bivak, kot da jim je vikend in seveda zraven ni prišel noben gornik, ki bi pa morda v stiski lahko uporabil bivak.

Se strinjam, iz vseh bivakov bi bilo potrebno umakniti ves komfort!! ali pa poostriti nadzor nad takimi novodobnimi izkoriščevalci "zastonjkarskih" namestitev!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti