Delo – Tomaž Branc: V osnutku novega zakona vprašanje javnega prevoza v alpskem prostoru ni...
Delo, sreda, 23. maja 2007
Promet na gorskih območjih
Za manjšo obremenitev Alp
Obiskovalci so omejitve pripravljeni sprejeti, če je promet urejen razumno Zgledni primeri tudi že pri nas – Omejevanje prometa na državnih cestah?
Gozd – Martuljek – Rastoči obisk gorskih območij povzroča pritisk na okolje in tako zmanjšuje njegovo privlačnost. Namen upravljanja obiska je obiskovalcem omogočiti kakovostno doživetje, ne da bi pri tem ogrozili vrednote, zaradi katerih so prišli. To je temeljno sporočilo mednarodne delavnice, ki jo je pred dnevi v Zgornjesavski dolini pripravila Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp.
»Vprašanje urejanja prometa je kompleksno, saj zahteva sodelovanje različnih institucij: občin, ministrstev, uprave zavarovanih območij, lastnikov zemljišč, turističnih ponudnikov in nenazadnje samih obiskovalcev,« je dejal predsednik Cipre Slovenija Jernej Stritih. V raziskovalnem delu projekta Prihodnost v Alpah se je pokazalo, da prometna dostopnost sama po sebi ne zagotavlja gospodarskega razvoja oddaljenih območij, na drugi strani pa tudi samo omejevanje prometa ne rešuje vseh okoljskih in naravovarstvenih težav, saj jih lahko samo premesti drugam. »Če je promet urejen razumno in so ponujene kakovostne alternative, kot je javni prevoz, so obiskovalci to pripravljeni sprejeti, vključno s plačilom vstopnine ali parkirnine,« je predsednik Cipre Slovenija povzel ugotovitve prizadevanj za urejevanje prometa v Alpah.
V alpskem prostoru, tudi na območju tromeje Slovenija, Avstrija in Italija, je več primerov dobrega upravljanja obiska in prometa. Na avstrijskem Koroškem sta taka Krajinski park in cesta na Dobrač. Drugi primer je soteska Čepe na drugi strani Ljubelja, kjer je na začetku soteske parkirišče, plača se vstopnina, povratek pa je zagotovljen z avtobusom. V Italiji so v Narodnem parku Adamello Brenta v zadnjih letih v večih dolinah uspešno uvedli javni prevoz namesto dostopa z avtomobili. V Sloveniji je dober primer Logarska dolina, kjer se pobira vstopnina, s katero se vzdržujejo parkirišča, označbe in mreža poti po dolini, pa tudi dolina Tamar, kjer je občina Kranjska gora omejila dostop v dolino z avti, s tem pa tudi povečala privlačnost Doma v Tamarju.
»V osnutku novega zakona vprašanje javnega prevoza v alpskem prostoru še ni dokončno urejeno, pričakujemo pa, da bo definiral odgovornost uprave TNP za obisk in promet v parku, vključno z možnostjo vstopnin, in da bo omogočil omejevanje prometa in pobiranje cestnine na državnih cestah v parku. Doslej je bilo načelo proste dostopnosti državnih cest velika ovira za celovito urejanje prometa na področjih, kot so Vršič, Vrata ali Bohinj,« je dejal Jernej Stritih.
Tomaž Branc