Delo – Drago Kralj: Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (5)
Delo, sreda, 23. maja 2007
TRIP
Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (5)
Vaška kultura je Krasno polje
Pod Kokošjo leži idilična, neomadeževana in zaščitena kraška krajina, naravno okolje, ki ohranja vse značilnosti matičnega Krasa
Skrajni vzhodni kot Tržaške pokrajine je meja odrezala v pravem kotu med prehodoma Krvavi Potok in Lipica. Popotnika sprva ne pritegne, a vendar so kraji, ki so, ko jih obiščete in spoznate, prijazni in prikupni. Poleg obcestnega Peska so tu še vasice Gročana, Draga in Jezero, ki so odmaknjene od glavne ceste. Tudi ta kotiček Krasa je del naravnega rezervata Glinščice. Upajmo, da se ne bo razbohotila kaka zidava, kot se razrašča drugje po tržaškem Krasu.
Od glavne ceste Kozina–Bazovica se s Peska (478 m) odcepi vaška cesta v dober poldrugi kilometer oddaljeno Gročano (492 m). Drži po suhem dolu, ki mu pravijo Krasno polje; po njem so imenovali tudi tukajšnje kulturno društvo. Nekdaj, še med obema svetovnima vojnama, je bilo živo gročansko koledovanje; skupinice otrok so hodile pojoč od hiše do hiše, zdaj pa otroci v šoli narišejo novoletne voščilnice in jih raznesejo po vasi.
Vse do tridesetih let so Gročanci vozili v Trst led, Gročanke pa mleko. Vsaka hiša je imela vsaj po en kal in eno ledenico, ostanki so še dobro vidni malo nad vasjo.
Kokoš, najvišji tržaški vrh
Gročana, ki je od meje oddaljena le 250 metrov, leži v plitvem zatrepu, v idilični kraški krajini med mejnima hriboma, Goličem (621 m) na jugu in Kokošjo (672 m) na severu; Kokoš je najvišji vrh na Tržaškem, Gročana pa najvišja vas.
Iz Gročane se vzpne na vrh Kokoši pot z oznakama 3 in AV (Stara kraška pot); hoje je pičlo uro. Mimo Gročane pa drži tudi slovenska Vertikala (VK), ki se vzpne od cerkve na Pesku. Ta kraj je tudi izhodišče tretje poti (28), ki se vzpne mimo Velike groblje, ostanka davnega pokopališča iz predrimske dobe.
Kokoš (Monte Cocusso) je dostopna po poteh tudi iz Bazovice in seveda z naše strani, kjer malo pod vrhom stoji planinska koča (670 m), ki jo obiskuje tudi mnogo tržaških planincev, čeprav na vrhu ni uradnega mejnega prehoda. Z naše strani držijo k njej poti iz Lokev, z mejnega prehoda Lipica in iz Vrhpolja nad Krvavim Potokom. Iz slednjih dveh krajev se je mogoče pripeljati do koče tudi z avtom.
To je tista Draga!
Pod Peskom leži na Kraškem robu vasica Draga (341 m), ena od mnogo slovenskih Drag, a edina v zamejstvu. Italijani so jo še pred kratkim imenovali Draga San Elia, a so svetnika opustili in je zdaj za vse samo Draga. Cerkev gromovnemu zavetniku so postavili Uskoki, ki so v 14. stoletju ustanovili vas, meja pa jo je odrezala od vasi.
S Peska drži vanjo le pohodniška pot, z avtom pa se peljem kilometer naprej, kjer pri nekdanjem motelu Val Rosandra zavije krajevna cesta na levo proti Jezeru (San Lorenzo). Že po enem kilometru je sredi gozda križišče, od koder zavije leva cesta v Drago. Vasica je nabrana okrog gostilne Mario v tesno gručo starih in novih domačij. Sredi trgca stoji skromna kapelica z napisom v spomin na vaščana, ki sta padla v prvi svetovni vojni.
To je tista Draga, katere ime je postalo in ostaja naslov študijskih dni, ki jih že od šestdesetih let vsako leto prirejajo tržaški Slovenci. Do leta 1976 so se razprave iskrile prav v Dragi, potem pa so jih zaradi prostorske stiske preselili v openski Finžgarjev dom.
Zelo privlačna je planinska pot, ki drži iz Drage h Kraškemu robu, kjer je razcep. Navzdol drži strma steza v Botač v debri Glinščice, po robu pa sta (na desno) speljani dve razgledni poti, zgornja (VK) spleza čez vrh Griže ali Stene (442 m), spodnja (1) pa se drži prepadnega roba nad Glinščico. Malo pred Jezerom (San Lorenzo) se združita.
Te kraje boste našli v Atlasu Slovenije na straneh 179 in 195 ter na izletniških kartah Primorje in Kras (1:50.000) in Carso Triestino (1:25.000).
Drago Kralj