Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Samotar, a uspešen

Delo - Franci Savenc: Italijan Renato Casarotto je bil sam v steni Malega Mangarta 11 dni in povsem odrezan od sveta - Ob sestopu povsem izčrpan - Zanimive ture

Plezalski podvigi v najbolj zahtevnih stenah so deležni vse večje pozornosti v svetu, pri nas pa iz tega nikdar ne delamo vika in krika. Zadnje dni lanskega leta je Italijan Renato Casarotto 11 dni prebil v steni Malega Mangarta in dejal, da je bil to njegov najtežji preizkus doslej.

Italijanski plezalec Renato Casarotto (rojen 15. maja 1948 v Arcugnanu) že nekaj let preseneča alpinistični svet. Naj omenimo le dve njegovi dejanji. Konec decembra 1979 je prišel z malo odpravo v Patagonijo, pod Fitz Roy. Več dni je pripravljal vzpon in napenjal vrvi. Od 1. januarja, seveda s prekinitvami zaradi vremena, je delal in 19. januarja bil na vrhu. Pritrdil je 1000 m vrvi in vse je opravil - sam. Bilo je to na isti gori, na kateri je Maestri potreboval (prav tako za prvenstveni vzpon) 54 dni in veliko moderne tehnike ter pomoči.
V februarja lani je začel v Val Veni in že isti dan opravil ves pristopni marš do Z stene Aiguille Noire. Drugi dan je začel z Rattijevo smerjo (V-VI, 700 m) in bil četrtega dne v slabem vremenu na vrhu. Potem je na drugi strani sestopil, prečil ledenik Freney in vstopil v JZ steno (V, 600 m) Gugliermine. Šele devetega dne je dosegel vrh, spet v slabem vremenu. Potem pa je prečil še greben Peuterey in preplezal Freneyski steber, prišel na Mt. Blanc in 15. dan v Chamonix.
Lani je napovedal prihod v Zahodne Julijske Alpe. Za cilj si je izbral Cozzolinovo zajedo v Malem (Koritniškem) Mangartu, lepo vidno iznad Belopeških, oziroma Mangrtskih jezer. Seveda so to smer takoj razglasili za »prvi zimski problem« vseh Vzhodnih Alp. Hkrati sta se oglasili še dve italijanski skupini, ki da imata enak cilj. (Le med našimi alpinisti ni prišlo do organizirane akcije, čeprav so že nekaj let vodilni v tem območju.)
Veliko zajedo v M. K. Mangrtu sta prva preplezala Bernardini in Tržačan Enzo Cozzolino šele leta 1970. Dve leti kasneje se je Cozzolino smrtno ponesrečil, po njem imenovana smer pa je postala pojem zelo težke, toda lepe, prosto preplezljive smeri z oceno VI/V+, 800 m, 8-10 h.
Predzadnji dan lanskega leta, torej istega dne kot sta Cajzek in Knez vstopila v S steno Travnika, je Renato Casarotto prišel pod S steno Malega Mangarta. Odložil je nekaj opreme, med drugim tudi radioaparat. Ni ga hotel s seboj, čeprav so ga prijatelji in žena še kako prepričevali. Tako so ga lahko zasledovali le z daljnogledom.

V začetku je kar dobro napredoval, toda njegova tehnika (čiščenje stene, pritrjevanje vrvi, plezanje pa spet spust itd.) mu enostavno ne dopušča naglega napredovanja. Šele po devetih dneh je preplezal zajedo in niso bili redki dnevi, ko se je dvignil za en sam raztežaj! Zgoraj se je odločil za direktni izstop Della Mein. Zadnji dan pa je tako pohitel, da je presenetil tudi spremljevalce. Niso ga mogli prestreči na vrhu in sam je moral sestopiti na našo stran, v Koritnico. Bil je silno utrujen. Tisti, ki so ga srečali, vedo povedati, da ga je kar zanašalo in - nahrbtnik, ki je tehtal menda okoli 40 kg, je pustil kar na poti. Iz Loga pod Mangartom pa se je hitro oglasil svojim, da jih ne bi več skrbelo.
Renato Casarotto je po turi izjavil, da je bil to doslej njegov najtežji podvig. Pa so že za njegov ionski »solo zimski maraton« pisali, da je bil eden največjih alpinističnih podvigov doslej sploh. Frančku Knezu, ki mu samotno plezanje tudi ni tuje, pa je ob novici (morda nehote) ušlo: »Ja kaj pa je delal toliko časa v steni?« Ni namreč pristaš takega načina plezanja, kar je dokazal že nekajkrat. Pa tudi - Travnikova stena je nekako ravno tako visoka in čeprav je smer Hudeček-Juvan res lažja, je tudi on dobro skusil, kakšne so bile razmere v gorah ob koncu preteklega leta.

FRANCI SAVENC

  31.01.1983

Prvih pet:
1. Armando Bernardini - Enzo Cozzolino 22. - 23. 9.1970
2. Branko Klinar - Jože Rožič 2. 3. 7. 1974
3. Igor Herzog - Boris Krivic 7. 8. 1974
4. Ernesto Lomasti 7. 8. 1977 (8 ur)
5. Dušan Markič - Slavko Frantar 7. 8. 1977 (10 ur)

 

Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti