Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gora ni nora ...!

14.03.1980

petek, 14. marec 1980, ob 09:19, Boris Štupar, ogledov: 1084

Nedeljski dnevnik: LANI SO GORE TERJALE TRIDESET ŽIVLJENJ NAŠIH ALPINISTOV IN PLANINCEV

Nevarnosti v gorah se moramo zavedati pravočasno. Varna hoja v gorah in spoštovanje temeljnih gorniških pravil mora biti vsakemu planincu zakon na njegovih turah

Skrivnost je ostala. O skupini pogrešanih alpinistov še ni sledu. Jih bo stena vrnila žive? Pogrešanih ne iščejo več. Klici na pomoč iz Hudičevega stebra. Planinec našel pogrešanega planinca. Tragedija v Žagarjevem grabnu. Razbitine med jeklenimi vrvmi. Plaz ugrabil tri mlada življenja. Vreme velikokrat usodno. Spodrsljaji krivi katastrof. Neprevidnost. Neizkušenost in neprevidnost ... V nedogled bi lahko naštevali naslove in podnaslove iz člankov v časopisih, ki govorijo o gorskih nesrečah. In čeprav je res, da je med ponesrečenimi veliko alpinistov in zagnanih navdušencev, ki silijo v nevarne smeri, je med žrtvami vse več tudi navadnih planincev, neizkušenih gorohodcev, nedeljskih ljubiteljev gora, zato se nam zdi prav, da se tudi letos pred začetkom množične rekreacijske sezone v gorah za hip pomudimo ob skrb vzbujajočih gorskih nesrečah.

BOLJE JE PREPREČEVATI
Že dolgo vemo, da se nesreče najlaže ubranimo, če vemo, kje so njeni vzroki in kakšne posledice. V ta namen se leto za letom sestaja posebna skupina komisije za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije. Skupina obravnava razpoložljiva poročila o akcijah GRS in druga obvestila o nesrečah, jih preuči ter podrobno razčleni, nato pa predstavi čim širšemu krogu ljudi.
Naštejmo nekaj glavnih povzročiteljev nesreč v gorah: strela, zdrs, padec, neprevidno turno smučanje, plazovi, nepredvideno bivakiranje, okvire na žičnicah, nenadna obolenja, itd...

V SLOVENIJI 100 TISOČ PLANINCEV
V knjigi Nevarnosti v gorah lahko preberemo: Hoja v gorskem svetu se je pri nas uveljavila kot le malokatera druga športna in rekreacijska dejavnost. V gorah srečujemo vse, kar leze in gre, od nezahtevnih nedeljskih izletov do priložnostnih turistov, planincev, ki v gore zahajajo redno skozi vse življenje, in alpinistov. Lahko rečemo, da nas je že samo organiziranih planincev v Sloveniji preko sto tisoč, to pa pomeni tudi več nesreč. O varnosti hoje oziroma o tveganju bomo laže razpravljali, če že takoj na začetku ugotovimo ter priznamo, da so nekatere objektivne nevarnosti, na katere nimamo vpliva. Vremenskega preobrata pogosto ne napovedo niti vremenoslovci. Podobno je s padajočim kamenjem. Sproži se samo, ali pa ga ruši v globino divjad, nepreviden turist nad nami in ga torej ne moremo predvideti. Do neke mere nas včasih preseneti tudi snežni plaz, hujša neznanka so podori ledenih serakov v ledeniških gorah. Megla nas zaloti kjerkoli in kadarkoli ter zavoljo nje pogosto ne moremo ukrepati, dokler je še čas, saj nas največkrat preseneti brez poprejšnjih znamenj.
Napačno bi ukrepali, če bi se spričo značaja objektivnih nevarnosti preprosto vdali v usodo, češ da tu ni kaj storiti. Znanost napreduje in izkušnje se nabirajo. Toda še vedno gre hujši delež nesreč v gorah na rovaš osebnih, subjektivnih nevarnosti, nepoznavanja razmer, slabe opreme, neustrezne telesne zmogljivosti, podcenjevanja nevarnosti, precenjevanja lastnega znanja, kaj pogosto pa splošne ter popolne nevednosti. Tega je toliko več, kolikor slabše so planinci pripravljeni na srečanje z gorami, kolikor manj vedo o gibanju v gorah in o naravnih silah, s katerimi se tam srečujejo in soočajo. Opazovanje razmer in spremljanje podatkov o gorskih nesrečah doma ter v tujini nam daje poučne podatke, ki so vodilo vzgojiteljem v planinskih šolah, piscem poučne literature in seveda vsakemu posamezniku posebej.
Iz podatkov je razvidno, da j zadnja leta povprečje gorskih nesreč narašča. Resda je temu vzrok vse več planincev, kljub vsemu pa je potrebno več skrbi posvetiti prav vzgoji tudi najmlajših šoloobveznih začetnikov.

LANI 56 REŠEVALNIH AKCIJ
V letu 1979 je GRS opravila okoli 56 reševalnih in šestnajst poizvedovalnih akcij. V času, ko je nastajala ta analiza, še ni bil zaključen obračun reševanja s helikopterjem RSNZ SRS, ki je opravil najmanj toliko poletov kot v letu 1978. Helikopterji so sodelovali pri reševalnih kot pri iskalnih akcijah.
Naštejmo po vrstnem redu, kako je bilo lani z nesrečami v gorah. Strela lansko leto ni terjala smrtne žrtve. Zdrsi poberejo največ žrtev. Zaradi zdrsa je lani v domačih gorah umrlo 54% žrtev, od alpinistov pa 33 %. Lani je bilo precej nesreč v strmem skrotju, na snegu in travi, med alpinisti pa na ledu. Omenimo naj pohod na Porezen in Veliko planino, kjer sta bila zaradi nediscipline kar dva smrtna primera. Zaradi padca je bilo med planinci enajst poškodb in tri smrtne žrtve.

Pri turnem smučanju je angleška smučarka na območju Žagarjevega grabna zašla in se smrtno ponesrečila. Druga posebnost je bil padec smučarja v robno zev med poletnim smučanjem. Tudi snežni plazovi so postali že kar reden povzročitelj in spremljevalec nesreč v naših gorah pozimi.
Če upoštevamo število žrtev med alpinisti, je bila bera smrti v pretekli sezoni izredno velika. Z gotovostjo lahko trdimo, je zapisano v poročilu gorskih nesreč, da je število preminulih alpinistov in pripravnikov znašalo kar okrog 1,5% vseh aktivnih. Preminilo je deset članov — sedem alpinistov in trije pripravniki.
Izredno veliko je bilo nesreč v tujih gorah. Z odprave na Mount Everest so se nekateri alpinisti vrnili z omrzninami, v smrt pa je omahnil Šerpa Ang Phu.

REKORDNO LETO SMRTI
Naj sklenemo. V celoti je bilo leto 1979 naravnost rekordno leto smrti v tujih gorah, saj je tam preminilo kar sedem alpinistov in dva planinca.
Vzrokov za nesreče je veliko, največ pa je neizkušenosti in površnosti. Opišimo primer, ki se je dogodil pod Kokrskim sedlom 14. januarja lani. Tega dne je odšel na pot v Kamniške Alpe študent I. F. Bil je sam in raz-meroma neizkušen, vendar si je menda zadal nalogo, da prek Grintovca sestopi do Češke koče in naprej na Jezersko. Spotoma je srečal dva kamniška planinca in ju prehitel. Kmalu jima je zginil izpred oči, vidljivost je bila zaradi vejavice slaba.
Zaradi slabih vremenskih razmer sta se planinca vrnila. V tem času pa se je više na strminah kakih tristo metrov pod Kokrskim sedlom utrgal plaz, zajel I. F. ter ga nosil po grebenu 800 do 1000 metrov daleč. Šele 14. aprila je v kopnečem snegu našel njegovo truplo planinec I. Demšar iz Žiri.
Našteli smo nekaj žalostnih primerov, ki naj nam bodo v opozorilo. Če se mislimo Odpraviti v gore, posebno zdaj, ko je nevarnost plazov tam do maja meseca še posebno velika, moramo biti še posebej previdni.
Gore so resda vabljive, so pa tudi nevarne. Toda nevarnosti se moramo zavedati pravočasno in moramo jo znati, kolikor je le mogoče, preprečiti. Varna hoja v gorah in spoštovanje temeljnih gorniških pravil mora biti vsakemu planincu zakon na njegovih turah.

L.L.

Oznake: GRS
eXTReMe Tracker