Delo, Šport: ... Ali je že konec sezone?
Tisti redki, ki so konec preteklega tedna odšli v gore in stene, so se vrnili z nič kaj ohrabrujočimi novicami. Po skalah je marsikje požled, pa tudi snega ne manjka, ponekod ga je napihalo za pol metra celo meter na debelo. Skratka - bile so že prave zimske razmere in če bo šlo tako naprej, je s težkimi vzponi v severnih stenah konec, misliti bo potrebno že na zimsko sezono.
Kako kategorizirati alpiniste?
V zvezi z družbenim dogovorom o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov-amaterjev v naši državi se zastavlja vprašanje, kako pa z alpinisti. Kako ovrednotiti njih dosežke, kako jih razvrstiti (zaslužni športnik, športnik mednarodnega razreda, zveznega, športnik I, II, III razreda) in ne nazadnje, kaj nam (pozitivnega ali negativnega) taka kategorizacija lahko da? Sekretariat PZJ, ki je zasedal predzadnjo nedeljo na Fruški gori žal ni izdelal stališč, nalogo je poveril koordinacijski komisiji za alpinizem PZJ, ta pa - kaj ji je drugega tudi preostalo - je s posebno okrožnico pozvala vse alpinistične kolektive (KA, AO in AS) v Jugoslaviji, da temeljito prouče vse razpoložljivo gradivo in ji sporoče stališče članov.
Inštruktorji alpinizma
V Jugoslaviji smo že večkrat razpravljali o tem, kdo naj bo inštruktor alpinizma, kako naj bi se tak naziv pridobili in kdo ga lahko podeljuje in tudi, kako bi zagotovili njihovo nadaljnje izpopolnjevanje. Prav bi namreč bilo, da bi alpinistične šole vodili le izprašani inštruktorji, katerih znanje bi vsaj vsaki dve leti dopolnjevali in po potrebi tudi preverjali. Za sedaj nimamo niti enega avtoriziranega inštruktorja (med tem, ko je to v okviru mladinskih odsekov in postaj GRS že urejeno na republiški oziroma zvezni ravni), potrebe pa so vsak dan večje. So nekateri odseki, ki planiranih akcij ne morejo izpeljati samo zato, ker denarja ne dobe, če nimajo uradno priznanih inštruktorjev. Problem, ki ga bo potrebno rešiti čim prej!
W. Kaiser odpovedan
»Alpinistični avtobus«, ki naj bi naše planince in alpiniste odpeljal v avstrijski Wilder Kaiser (v organizaciji komisije za alpinizem PZS), je odpovedan. Zaradi slabega vremena je bilo premalo prijav. Kaže, da bo potrebno to (in podobne) akcije prihodnje leto pripraviti prej, saj je odpadla iz podobnega vzroka že lani.
Abalakov v Ljubljani
Vitalij Abalakov, nestor sovjetskih alpinistov in pisec številnih priročnikov, bo okoli 14. t. m. obiskal Ljubljano, potem ko se bo vračal iz Barcelone, kjer prisostvuje zasedanju mednarodne komisije za material in varnost. Abalakov je v zadnjem času prodrl z originalnim načinom varovanja, ki je po svetu vzbudil veliko zanimanje in obljubili je, da ga bo demonstriral tudi v Ljubljani. Demonstracijo in pogovor z njim bo organizirala komisija za alpinizem PZS, ki bo o programu pravočasno obvestila vse zainteresirane.
Zadnja novica o JAHO
Vodja V. JAHO Tone Škarja je poslal novo pismo na PZS. V njem med drugim navaja, da so prvi prišli do baze (5010 m) 7. septembra, dva dni kasneje pa so že postavili tabor 1 (5500 m). Zdravje je dobro, čeprav nekatere daje višina. Razumevanje med udeleženci je odlično, sijajna je tudi organizacija in hrana, le monsun jim še vedno močno nagaja. Kaj več o odpravi pa nam bo lahko povedal Zoran Jerin, ki se bo vrnil v nekaj dneh.
Poljski ekspedicionizem
Število poljskih alpinističnih odprav v visoka tuja gorstva je vsako leto večje in uspehi niso izostali. Samo v Himalaji in Karakorumu imajo doslej že pet prvih pristopov 1939 - Vzhodni vrh Nanda Devi (7434m), 1969 - Severni vrh Malubitinga (6843 m), 1971 - Kiongjang Kiš (7852 m), 1974 - Kangbačen (7902 m) in Šispare (7619 m, Baturi v Karakorumu). Trenutno pa je v Himalaji njihova tretja letošnja odprava pod vodstvom Andrzeja Zawade. Cilj odprave je Lotse (8501 m), imajo pa mesec dni zamude zaradi težav pri prehodu Irana.
100 let GV v ČSSR
Letos, 2. avgusta je minilo 100 let, odkar so v češkoslovaških Tatrah organizirali lastno vodniško organizacijo. Seveda pa se je ta v zadnjih letih močno spremenila in prilagodita sedanjim potrebam. Trenutno imajo 23 gorskih vodnikov najvišjega razreda, 12 drugega in 22 tretjega. Večina njih je redno zaposlena v TANAPU kot gorski reševalci, nekaj pa je tudi amaterjev. Med njimi so njihovi najboljši alpinisti, ki so se proslavili tudi že v Himalaji (Nanga Parbat). Razen pri reševalnih akcijah in vodstvu (predvsem masovnih) izletov, sodelujejo tudi v preventivnih akcijah. Od leta 1950 do 1973 so imeli 10.870 predavanj, ki se jih je udeležilo okoli 790.000 obiskovalcev gora, vodili pa so 145.468 izletnikov na 5578 turah.