Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V trikotu Stenarja

   Železar

 

 14.07.1983


Foto, vris smeri in skica: Benjamin Ravnik (2013)

četrtek, 14. julij 1983, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1487

Železar (1983) - Benjamin Ravnik: V začetku letošnjega junija smo imeli na bivaku IV. sprejem med alpiniste

Ta bivak je v bližini Stenarja, v katerem je znana smer Rada Kočevarja, smer, ki naju je s prijateljem Evgenom že dalj časa mikala.
Odločila sva se in v petek zvečer šla na štirico. Še prej sva prosila za nekaj napotkov prvopristopnika smeri prof. Rada Kočevarja, ki nama je rad ustregel.
V soboto zjutraj, navsezgodaj, sva vstala v jasno jutro. Pripravila sva vso potrebno opremo in šla pod vstop, ki sva ga zlahka našla. Navezala sva se in nekaj raztežajev je šlo kar v redu. Med plezanjem sva menjavala vodstvo. Prišla sva do raza, kakšnih dvesto metrov pod vrhom, kjer je smer najtežja. Tedaj sva opazila, da se okoli Škrlatice pode črni kopasti oblaki, ki naznanjajo nevihto. Ko sva prišla čez del raza, je pričelo grmeti, zrak je bil tako naelektren, da je kar brnelo, in strele so pokale med debelimi kapljami dežja.
Na srečo sva našla kamin, kamor sva se umaknila pred strelami in padajočim kamenjem, ki ga je spirala voda. Tu sva čepela kako uro, ko pa se je nevihta umirila, sva do kože premočena nadaljevala s plezanjem.
Srečno sva priplezala na vrh Stenarja, pospravila opremo in zdirjala po navedeni poti v bivak, kjer so naju veselo sprejeli kolegi iz plezalne druščine s čestitkami za uspešno plezalno smer.
Zvečer sva bila sprejeta med alpiniste, po stari šegi s krstom, ki ga ne bova nikoli pozabila.

4. junija 1983 sva Evgen Morič in Benjamin Ravnik plezala Kočevarjevo smer v Stenarju; ocena: VI, IV-V, 600 m, 10 ur.

Benjamin Ravnik


 Srečanje gorenjskih mladinskih odsekov na Kofcah
V soboto, 18. junija, smo se mladi planinci z Javornika in Koroške Bele odzvali vabilu tržiških planincev, da se na Kofcah srečamo gorenjski mladin­ski odseki. Na avtobusni postaji se nas je zbralo kar lepo število, okoli trideset. Komaj smo se podrenjali v avtobus, v katerem so bili tudi že Jeseničani. V Naklem smo zamenjali avtobus, da nas je zapeljal do Tržiča, kjer so nas pričakali blejski in bohinjski planinci ter predsednik PD Tržič.
Z nekaterimi planinci smo se že poznali, zato smo malo podebatirali, katere vrhove smo že obhodili, kam bomo šli med počitnicami in podobno. Nato je kolona krenila proti graščini in ob trimski planinski stezi navzgor. Že takoj na začetku smo se začeli kar strmo vzpenjati, da smo si kmalu s precejšnje višine ogledovali stari in novi del Tržiča. Hodili smo po grebenu Pirmance in čez Jamni vrh, od koder je bil lep razgled na desni strani proti Kriški gori, Tolstem vrhu, Storžiču, Javorniku, v ozadju Grintovec; pod nami Dovžanova soteska, znana po fosilih; pred nami Karavanke s Košutnikovim turnom, kjer je speljana markirana Titova pot; na levi strani pa Dobrča, Breška gora in dolina Podljubelja s potokom Mošenik. Vso pot so nas spremljale cvetoče travniške rastline.
Ker smo hodili precej po senčnati strani, nam niti ni bilo preveč vroče. Od
tod smo se vzpenjali in spuščali bolj polagoma, dokler nismo zagledali kočo z gradbenim materialom in delavci, ki dom obnavljajo. Koča je na višini 1505 m. Žejo smo si potešili s čajem, malo pomalicali, nato pa so blejski planinci pripravili kratek kulturni program z recitacijami. Sledil je kratek opis alpinista Zaplotnika, ki ga je zasul plaz v Himalaji in podelitev znakov akcije »pionir planinec« in »planinske šole«.
Ker nas je čakala spet dolga pot, smo se morali odpovedati diapozitivom in kosilu. Tudi vreme se je poslabšalo, da smo oblekli vetrovke, pa tudi rokavice in kape so prišle prav. Pripravili smo se za povratek, se poslovili od planincev, ki so še ostali. Navzdol je šlo hitreje, tudi nahrbtniki so bili lažji. Vračali smo se po poti čez Završnik, kjer je bila pot širša in nas je hodilo po več vštric, da je bilo bolj zabavno. Že po dveh urah hoje smo zagledali v ospredju Tržič, ki nas je podžgal, da smo bili kaj kmalu v njegovem središču in na avtobusni postaji.

Mateja Rupar


Velik delovni uspeh jeseniških planincev
V letošnjem jubilejnem letu slovenskega planinstva so v začetku julija lep delovni uspeh proslavili člani Planinskega društva Jesenice. Pod Špičko so odprli obnovljeno zavetišče, kjer bo sedaj lahko prenočilo več kot 60 planincev. To je brez dvoma velika pridobitev za ta del Julijskih Alp, kjer vodijo številne poti na Jalovec in ostale vrhove.
Za obnovo zavetišča je Gospodarska komisija pri Planinski zvezi Slovenije prispevala 880 tisoč din iz sredstev, zbranih po družbenem dogovoru, 200 tisoč din iz sklada za gradnjo visokogorskih postojank, prav toliko pa so namenili za obnovo tudi člani Planinskega društva Jesenice. Ob tem je treba še posebej poudariti, da so planinci opravili več kot 3000 udarniških ur v vrednosti 250 tisoč dinarjev.
Na nedeljski otvoritvi so se zbrali predstavniki jeseniškega planinskega društva, predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec in drugi planinci.

J. R.
Železar, 14. julij 1983

 

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker