Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Drugi pohod železark na Stol

   Železar

 

 23.06.1983

četrtek, 23. junij 1983, ob 18:58, Boris Štupar, ogledov: 916

Železar - Pavel Dimitrov: V nedeljo, 19. junija, je bil izveden drugi pohod 100 železark na Stol, katerega je organizirala komisija za športno rekreacijo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne.

V preteklem letu so se pohoda udeležile le železarke z Jesenic, letos pa smo pohod razširili na vse zaposlene v delovnih organizacijah SOZD Slovenske železarne.
Na dan pohoda nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, saj so se s severa vlekli temni oblaki, ki so pretili, da bo tako kot minule dni nestalno vreme. Morda je prav takšno vreme zadržalo marsikatero pohodnico doma, kajti namesto 100 se jih je pohoda udeležilo le 43, največ iz železarne Jesenice. Na pohod so prišle tudi železarke iz Raven na Koroškem z njihovim vodjem tov. Telcerjem in iz Verige Lesce.
Na zbornem mestu, ki je bilo pred karavli v Mostah, je bilo kljub slabi vremenski napovedi precej živahno. S kombijem smo se odpeljali do Valvasorjevega doma, za kar se zahvaljujemo poklicni gasilski četi Železarne.
Nekoliko bolj pozno kot običajno smo krenili proti našemu cilju. Kolona razpoloženih pohodnic se je vzpenjala vedno višje v pobočje Stola ter se na
»Prižnicia oddahnila. To je mesto, kjer se vsak pohodnik ustavi, saj je od tu
čudovit razgled na dolino in na triglavsko pogorje.
Po kratkem počitku in malici smo se podali na pot proti vrhu. Zadnji večji počitek si privoščimo »ob zadnji travici pod malim Stolom«, tako da smo z novimi močmi prikorakali v zadnjo strmal pobočja malega Stola.
Naši pogledi so se vedno pogosteje ozirali proti obzorju, saj so se okoli Triglava in njegove soseščine zbirali temni oblaki. Po dvourni hoji smo bili na pragu obnovljene Prešernove koče, ki je last Planinskega društva Javornik Koroška Bela. Prijazni delavci so nas pogostili s toplim čajem, s katerim smo nadomestili izgubljeno tekočino med pohodom.
Po krajšem počitku smo odšli proti vrhu, ki je oddaljen le 15 minut od Prešernove koče. Tako smo veselih in zadovoljnih obrazov stali na najvišjem
vrhu Karavank Stolu, ki je visok 2236 m. Pohodnice, ki so prvič stale na njem, so neutrudni vodiči krstili po planinsko. Z vrvjo so jih »dobile po zadnji plati«, kar je bilo v zadovoljstvo ostalim udeleženkam pohoda.

S Stola je enkraten pogled na triglavsko pogorje, na koroško stran in Gornjesavsko dolino. Ko smo se razgledali, smo se pričeli spuščati po pobočju Belščice, ki je posejana s čudovitimi encijani in drugimi planinskimi cveticami. Potem zavijemo levo navzdol in se prek »Stamarja« spustimo v temne gozdove Javorniškega rovta, potem mimo umetnega jezera, ob katerem stoji karavla graničarjev in po štirih urah sestopanja smo prišli do Pristave v Javorniškem rovtu. Tu so nas pogostili z enkratno obaro ter z napitki, kajti izsušena telesa so potrebovala tekočino. Kljub dolgi hoji in naporom med pohodom so nekatere pohodnice imele toliko moči in volje, da so se ob prijetni glasbi zavrtele.
Tuti tokrat so se kovala prijateljstva v trdne vezi med sodelavkami SOZD
Slovenske železarne, zato naj obvelja naše geslo »nasvidenje na tretjem pohodu«.

Pavel Dimitrov
Železar, 23. junij 1983

eXTReMe Tracker