Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.07.1974

  26.07.1974


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

petek, 26. julij 1974, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 823

Delo, Šport: ... Tabor v Zahodnih Julijcih

Komisija za alpinizem PZS poziva vse AO in AS, da prijavijo svoje člane za jesenski alpinistični tabor, ki bo v zahodnih Julijskih Alpah od 1. do 7. septembra. Prijave pošljite na naslov vodje tabora: Uroš Župančič, Titova 3, 64270 JESENICE.
Zbirališče udeležencev tabora bo bržčas v soboto 31. avgusta pri koči Pellerini (1600m) v Žabniški krnici pod Višem (2666 m). Prenočevanje bo v šotorih (v koči le v primeru hudo slabega vremena), zato naj udeleženci ne pozabijo na spalne vreče in blazine. Prve dni bodo naši alpinisti plezali v stenah Poliškega Špika ali Viša, nato pa še v ostenju Mangarta. Ta ostenja pa morajo prej dobro proučiti, saj so na voljo dobri italijanski (G. Buscaini, 1974) in nemški vodniki (H. Schöner, 1972).

Plezalni tečaj v Vratih
V soboto se je pričel v Vratih letni plezalni tečaj, ki ga vsako leto organizira Komisija za alpinizem pri PZS, letos pa ga vodita Tone Sazonov in Stane Kofler. V Šlajmerjevem domu se je zbralo 35 kandidatov za alpiniste, ki so v nedeljo pod vodstvom izkušenih inštruktorjev namerili svoje prve korake v stene. V tednu dni bodo tečajniki spoznali osnovne veščine plezanja in preplezali čim več smeri v stenah nad Vrati, seveda predvsem v Triglavski severni steni. Ker jim je vreme naklonjeno, lahko pričakujemo, da bo vsak tečajnik v nedeljo zapustil to osnovno šolo alpinizma z vsaj štirimi opravljenimi vzponi do IV. težavnostne stopnje, predvsem pa z izkušnjami, ki mu bodo omogočile, da bo v stenah kmalu varno stopil na svoje noge.

Rojak tudi v Braziliji
Pretekli teden smo poročali o našem rojaku Dolfiju Rotovniku, ki predseduje alpinističnemu klubu na Danskem. Toda še zdaleč ni edini tak primer. V Braziliji je najuspešnejši alpinistični klub »Clube Alpino Paulista«, predseduje pa mu Peter Slavec, ki ureja tudi njihov list »O mosquetao«. Peter Slavec je tudi uspešen alpinist, ki se je izkazal že s številnimi pohodi v gore Brazilije in Bolivije, neznane pa mu tudi niso domače gore, v katere večkrat zaide.

Spet na Durmitor
Čeprav planinsko-alpinistični vodnik »DURMITOR« še ni končan (izšel pa bo bržkone letos jeseni), je zanimanje že zdaj veliko. Pred kratkim je v to zanimivo gorstvo odpotovala večja skupina planincev SPD Trst, v soboto pa se bo iz Ljubljane odpeljala tudi »mini« odprava (Rudi Zaman, Miro Rovšek, Peter Mišvel) Akademskega AO.

Zimski Elbrus
Elbrus (5642 m) je najvišji vrh Kavkaza in ta čas zanimiv še posebno zato, ker pod njim tabori naša 15-članska alpinistična odprava. Nanj so se prvič pozimi povzpeli leta 1934 (A. M. Gusev in V. Korzunov). Potem je vrh sameval vse do zime 1943. Tega leta se je nanj povzpela skupina »smelih«, in sicer zato, da so z njega lahko sneli kljukasti križ, ki so ga nekaj mesecev pred tem namestili nemški okupatorji.

Vzponi
Plezalna sezona je na vrhu, čeprav vreme doslej plezalcem ni bilo kaj prida naklonjeno. Žal imamo za pretekle dni podatke le o Vratih, kjer je v vseh okoliških stenah mrgolelo plezalcev. Manjkali niso niti Švicarji in Avstrijci. Od težjih smeri pa je bila ponovljena edinole Peternelova smer s Čopovim stebrom. To velikopotezno kombinacijo sta v izredno kratkem času (9 ur) preplezala Borut Bergant in Slavko Frantar (AO Tržič).

Slovenska smer v Marmolati
Naposled smo tudi Slovenci posegli v odkrivanje zadnjih skrivnosti dolomitskih sten. Od letošnjega 17. julija imamo v južni steni Marmolate svojo - Slovensko smer. Preplezala sta jo člana AAO Janez Gradišar in Igor Herzog. Smer poteka po izrazitem stebru desno od znanega Micheluzzijevega stebra in pripelje od vseh smeri najbolj neposredno na vrh Marmolate. Plezalca sta v steni prebila dva dneva, ki sta jima naklonila le malo lepega vremena, zato pa več dežja in celo snega. Plezala sta tudi skozi slapove, drugega dne zvečer pa le za las ušla popolnemu vremenskemu preobratu z močnim sneženjem (Marmolata je visoka 3344 m), ki ju je nato za dva dni priklenil v kolibo na vrhu. Stena je visoka 600 m, plezalca pa sta novo smer ocenila s V-VI, A3. Skala je precej krušljiva.
Lep uspeh te »odpravice« AAO v Marmolato sta zaokrožila še Janez Dornik in Marjan Osterman, ki sta 14. in 15. julija preplezala smer Messner - Renzler (VI) v južni steni te velike gore. Ta smer je stara šele 5 let in je zaradi lepega prostega plezanja, seveda pa tudi zaradi avtorjevega imena zelo popularna, o čemer priča tudi to, da je letošnjo zimo doživela prvi zimski vzpon.
Po Marmolati sta se Gradišar in Herzog podala še v Chamonix, od koder pa sta se takoj vrnila. Povedala sta, da je v stenah okrog Mont Blanca za resnejše vzpone še preveč snega.

Oznake: ALP, AN, PrV, USP
eXTReMe Tracker