Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vršič nad Martuljkom

torek, 11. junij 2013, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 3081

PD Onger Trzin - Miha Pavšek: ... ali Rutarski vršič

 

Izlet na Vršič nad Martuljkom oz. Rutarski vršič (1699 m) je izvrstno uspel, na izhodišču smo bili že pred 15. uro, saj smo zjutraj štartali iz Trzina že ob 6. uri.
Tako se nam ni bilo treba bati ploh/neviht, ki pa so bile danes za Julijce napovedane še prej in da bodo pogostejše (napoved za hribe je bila izdana šele ob 7h … ARSO!).
Za vsak primer sem na vrhu preveril radarsko sliko in ugotovil, da je vse bp.

Na začetku smo prek zasilne brvi le uspel prečkati narasli Martuljek, našli lepo stezico, ki pa se je po desetih minutah spremenila v vlako. Tine Mihelič v vodniku Julijske Alpe - Severni pristopi (1998) opisuje pot v nasprotni smeri in pravi, da je na koncu neprijazna traktorska vlaka. No, mi smo jo "teptali" slabo uro, do Zapret na višini približno 1150 metrov!

Celotna objava (z več fotografijami) na PD Onger Trzin >>> 

Po zadnji poseki, nastali na prizorišču vetroloma, pa smo "padli direkt" na pravo potko k Belemu potoku in Skočnikom. In od tu dalje je bilo vse skupaj le še POEZIJA.

Zgornji slap smo pogledali od zgoraj, uzrli lovsko kočo, kjer je še drugi slap, potem pa se hitro izgubili desno v gozd, ki je bil vse bolj iglast in vse manj listnat. Nekateri deli so pravljični, z uravnavami, vmes pa se odpirajo drzni pogledi na Vrtaško Sleme in Kukovo špico ter "vhod" v Amfiteater (krnica za Široko pečjo).

Gozd je višje vse bolj redek, mestoma "vetrolomen" in vse več je macesnov in vse bolj je strmo, a gre in tako smo po slabih treh urah stopili neposredno na vrh (nič prek sedla kot piše Mihelič za sestop …), kjer imaš na pladnju vse kar si želiš. "Urbanizirano" dolino, mehke Karavanke ali pa divje Martuljške gore in macesnovo naravno klopco.

Zaradi plohastih obetov smo jo po pol ure ucvrli dol najprej do sedelca in potem desno proti Aku (tu smo naleteli na skupino primorskih planincev, ki so šli v "Miheličevi" smeri in s katerimi smo se dobili na koncu na parkirišču). Spet gozd iz pravljice, v spodnjem delu je pot malce težje sledljiva, a je možicev več kot dovolj in to vseh oblik. In pogledi na ful zasneženo severno stran Martuljških gora (vidne so smučine pod Tremi macesni …).

O markirani poti tokrat ne bomo, smo pa spodaj naredili še ovinek do izvira Mrzle vode/Zeleni mah, ki je bojda dober tudi za "one zadeve", vsaj tako pravijo domačini …

Sicer pa največ povedo fotke, raje malo več, ker je bilo res lepo!
Pa smo le uspeli ukrasti eno lepo dopoldne tej, letos res muhasti Naravi!

Izleta so se udeležili Sandra, Janez in Peter iz Trzina, Lovro z Vrhnike ter Sašo iz Begunj na Gorenjskem. Vse skupaj pa je varno vodil po bolj ali manj sledljivih poteh vodnik PZS Miha Pavšek (prav tako iz Trzina).


* Če se hočemo izogniti zoprnim vlakam, je z Jasenja najbližji sestop v dolino mimo Cizlja. Tovrstna »markacija« je kot nalašč, da se ga spomnimo in se vprašamo, kje so "cizlji" današnjega časa?

Na bronasti plošči na spomeniku so vtisnjeni verzi pesnika Janka Čara:
Zemljo slovensko si ljubil z žarom srca,
julijske vode, smučin srebrnenje,
tihe gozdove in stene previsnih gora,
njej si podaril najdražje - življenje
.

Komentiraj (4):

Franc Štibernik, torek, 11. junij 2013, ob 08:48

Lep opis ture na Rutarski Vršič. Grosupeljski "primorci", smo turo delali v obratni smeri, obiskali vse Martuljške slapove, prezračili bivak za Akom, pobrali ostanke lepih pogledov na Vršiču, si pobliže ogledali vse slapove Belega potoka in nato odtavali po gozdnih vlakah, ki so dobro zakrili nekdanjo lepo stezico proti izhodišču in zato pristali pri brvi pri kateri smo se srečali. Res je bil lep dan

Miha Pavšek, torek, 11. junij 2013, ob 11:52

Očitno sem slabo poslušal govorico ob našem srečanju v gozdu tik pod vrhom in preveč vneto opazoval živopisane "švic-majčke" vaših udeleženk. Če se prav spomnim, je imel eden od avtov na parkirišču primorske reg. tablice, no, s temi slednjimi je itak zmeda! Res pa smo se oboji imeli prav lepo in tega vtisa nam nismo mogle pokvariti niti zoprne vlake na začetku/koncu izleta...

Matej Kucler, torek, 11. junij 2013, ob 13:11

Jaz sem šel Gozd Martuljek po označeni do bivaka, nato čez hodournik in proti Vršiču, vračal sem se po neoznačeni stezni do Skočnikov, tam sem si ogledal Beli potok, najlepši slab, ki se nahaja na vzhodni strani potem pa po brezpotju torej ne po zahodni strani potoka, temveč po vzhodni v dolino, tam pa po levi strani Save dolinke nazaj v GM, čez on lesen hlod in čez nekaj minut bil pri avtu.

https://plus.google.com/photos/114400986607884783562/albums/5884950533772019809

Matej Kucler, torek, 11. junij 2013, ob 13:21

Se splača pogledat: http://youtu.be/aDJBfTfN9eg

Na vrhu Skočnikov na vzhodni strani, spust po strmi potki (nevarnost zdrsa v mokrem) se nahaja slap beli potok.

eXTReMe Tracker