Matjaž Čuk: 3. oktobra 2012, (36.) etapa Rara Lake (3010 m) - Chauki (2570 m)
Romantika Nepala počasi izginja. Napredek prihaja nezadržno ...
Nov začetek je vedno težak.
Dan po počitku začenjamo spet svoj ustaljeni ritem. Zbujanje, vstajanje, pospravljanje, zajtrk, hoja.
No, danes nam ne bo hudega. Nobenega napornega vzpona nimamo in tudi pot ne bo pretirano dolga.
Etape do Jumle sem razdelil na štiri udobne dni, čeprav bi jih zlahka prehodili v treh. A težki in naporni dnevi prihajajo zatem. Južno od Jumle nas bo poleg dolgih dnevov pestila tudi vročina.
Jutro je jasno. O včerajšnjem dežju ni niti sledi več. Dobro uro rabimo za čudovit sprehod na drugo stran jezera. Pomahamo mu v slovo, menda ga bomo videli še enkrat s prelaza nad njim. Po gozdu se vzpnemo na travnato ravnico. Tu naj bi bil prelaz, saj se pot sedaj spušča na drugo stran. A o kakšnem pogledu na jezero ni ne duha, ne sluha. Smo prav?
Ne vem. To je stvar vodiča, ki se je včeraj podrobno pozanimal za pot. Zaupam mu, do zdaj nam je šlo vse kot po maslu. Me pa skrbi nekaj drugega. Tiste ovčice na nebu ne napovedujejo nič dobrega. So prav zanimive in slikovite a običajno prinašajo dež in poslabšanje vremena. Je bila tista včerajšnja nevihta prvi znak? Ja, res, dolgo imamo že lepo vreme ...
S prelaza se pot strmo spusti do vasi Jhari. Še en strm spust nas pripelje v dolino do reke. Pot se nato povsem položi in preči širna pobočja. Vedno širša je in vse bolj podobna cesti. Se tudi tu gradi cesta? Iz Jumle do jezera Rara in naprej v Gamghadi?
Romantika Nepala počasi izginja. Napredek prihaja nezadržno. S tem bo konec mnogih trekinških romanj. A za tiste največje poznavalce in ljubitelje bo ostalo še dovolj prostora. Nešteto je še neodkritih in neprehojenih poti.
Sto metrov pod nami je velika vas Pina. Široka cesta vodi nad njo proti prelazu Ghurchi Lagna, ki je skoraj tisoč metrov višje. Ker naj bi bila to zadnja vas si bomo morali najti prenočišče.
Vodič sestopi do prvih hiš. Ne vem ali je kaj našel, ampak s steze spodaj nama zavpije naj mu slediva. Zapuščamo vas in sledimo ozki poti, ki se dviga in spušča nad reko. Hiš ni več, kam gremo, ne vem. Vodič je daleč spredaj, tako da ga ne morem niti vprašati. Torej, hodim za njim, on že ve, kje se bomo ustavili. Strmim klancem se sedaj pridruži še žgoče sonce, ki se je prikradlo izza oblakov. Za ovinkom so prve hiše, tu nekje bo naš današnji dom. In res, le nekaj metrov višje vidim prislonjen vodičev nahrbtnik.
Mala vasica, v katero smo prišli, se imenuje Chauki. Na podstrešju je majhna sobica v njej pograd na katerem je prostora za tri spalne vreče.
Imel sem prav. Tiste nedolžne ovčice so sredi popoldneva prinesle ploho in za njo nevihto. Če bi poskušali čez prelaz, bi bili mokri.
Zvečer občudujemo mavrico.
Ponoči dežuje, proti jutru slišim celo oddaljeno grmenje.
Hoja 4 ure. Vreme zjutraj jasno, čez dan zmerno, občasno pretežno oblačno, popoldne ploha in nevihta, zvečer jasno, ponoči dež. Temperatura zunaj 12,1 °C, v sobi 15,0 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Chauki (2570 m).
Matjaž Čuk