Primorski dnevnik: David Cusanelli je v nedeljo pri Briščikih menda postal prvi »jamarski padalec« na svetu
fluidotv: David Cusanelli, Base Jump - Grotta Gigante/Novi glas: Izreden športni podvig
Italijan David Cusanelli je že opravil več padalskih podvigov po vsem svetu, v nedeljo dopoldne pa je s svojim padalom skočil kar v Briški jami, največji turistični votlini na svetu (visoka je 98,5 metra, dolga 167 metrov in široka 76 metrov). S tem je menda postal tudi prvi padalec, ki je poletel v kakršnikoli jami nasploh. Podvig je izvedel v sodelovanju z italijanskim alpinističnim klubom CAI oziroma z njegovo tržaško sekcijo Società Alpina delle Giulie. Z odskočne deske, ki so jo namestili za to priložnost, je skočil v praznino, po nekaj sekundah srhljivega padanja pa je odprl padalo in z izredno natančnim manevrom pristal na dnu jame. Med samim odpiranjem padala je marsikaterega gledalca za hip obšla groza, saj je moral Cusanelli zaradi posebne gostote zraka (zaradi visoke vlage in brezvetrja) v trenutku spremeniti načrtovano smer padanja ter ubral »zasilno« smer. Izkušenost mu je omogočila brezhibno izvajanje »plana B«, očividci pa bodo težko pozabili adrenalinski dogodek v jami. Cusanellija in Briško jamo bodo bržkone vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika
Izreden športni podvig
Novi glas - Ivan Rustja: Ekstremen skok s padalom v notranjosti jame pri Trstu
V nedeljo, 2. junija 2013, je padel še en svetovni rekord - italijanski BASE jumper David Cusanelli je ob 10.30 prvi na svetu s padalom uspešno skočil v zaprti jami - iz odskočne ploščadi pod stropom Briške jame v Briščikih pri Trstu. Jama je visoka slabih 100 metrov, kar zadošča za odpiranje padala. Glavno težavo sta predstavljala slaba vidljivost in zelo omejen prostor za manevriranje in pristanek. Med poletom, dolgim približno 7 sekund, je veljala popolna prepoved uporabljanja svetilk, ki bi lahko padalca zaslepile.
S tehničnega in psihološkega vidika je bil skok izjemno zahteven, saj je potekal v slabo osvetljeni jami, na dnu katere je le ozka ploščad za pristanek. “Po odskoku sem bil popolnoma sproščen, saj bi vsakršno vznemirjenje povzročilo asimetrično padanje, kar bi slabo vplivalo na odprtje padala”, je povedal Cusanelli, za katerega je bil jamski skok najtežja preiskušnja doslej, čeprav je skočil že z nižjih, tudi 40-metrskih objektov.
Padalec se je rodil leta 1978 pri italijanskem Campobassu, za seboj pa ima vojaško kariero. Bil je reden pripadnik padalske brigade Folgore, z BASE padalstvom se je začel ukvarjati leta 2006. Opravil je več kot tisoč skokov z dvesto različnih objektov po Evropi, Južni Ameriki in Afriki - skočil je tudi iz najvišjega slapa na svetu v Venezueli. Sam je povedal, da imamo v bližnji okolici odlične pogoje za BASE jumping, saj je v Alpah veliko vertikalnih sten, preizkusil je tudi marsikatero v Sloveniji. Ob vprašanju, ali ta šport večkrat presega meje dovoljenega in krši zakone, nam je povedal, da v Italiji sploh ne obstaja zakonodaja, ki bi to urejevala, zato sam po sebi ni nezakonit. Težava je le v tem, ali imaš za dostop do odskočne točke dovoljenje.
“Občutki so pri BASE jumpingu različni, intenzivnejši kot pri navadnem padalstvu. Vedno sem si želel skočiti s hriba in odleteti kot orel... ” - to je razlog, ki Cusanellija vabi k ekstremnim skokom. Vse je v lastni režiji, brez sponzorjev, podpirajo ga le prijatelji in družina, ki je bila prisotna v jami.
Na skok v jami se je pripravljal približno eno leto, tako da je vadil skoke s podobno visokih objektov, da bi čim bolj realistično simuliral svoj jamski skok.
Kaj sploh je BASE jumping? Ta ekstremni šport se je razvil v osemdesetih letih, samo ime pa predstavlja kratico za Buildings-Antennas-Span-Earth, kar pomeni Zgradbe-Antene-Mostovi-Pečine. Za BASE jumperja je marsikateri skok skrivnost - David Cusanelli nerad razkrije točno lokacijo mostov ali podobnih zgradb, s katerih je skočil. Veliko ljudi, ki ni imelo zadostnih izkušenj, se je ob takih skokih poškodovalo.
Ob vprašanju, kakšne načrte ima za prihodnost, se je padalec le nasmehnil: “Danes bom mislil na jutri, jutri pa na pojutrišnji dan. Ne postavljam si previsokih ciljev”.
No, mogoče pa je to pravi razlog za njegove kratkotrajne in (pre) nizke skoke s padalom...
Ivan Rustja