Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marjan Mally,

Panorama - Zdenka Detiček Opič: ... avtor tisočih planinskih rubrik, o novinarski žilici, planinstvu in knjigah

Pri pisanju se zares počutim v svoji koži

Lepo je, kadar človek pravočasno odkrije svoje nadarjenosti in talente. Če ima poleg tega še to srečo, da se lahko z njimi tudi ukvarja, potem uspeh nikoli ne izostane.

Naš tokratni sogovornik je Marjan Mally z Zgornje Brežnice pri Poljčanah, ki ga bralci Panorame zelo dobro poznajo, saj je v teh dneh pod streho spravil že tisočo številko stalne časopisne rubrike, planinske Panorame. Poleg tega lahko redno prebiramo njegove Paberke, predstavil pa nam je tudi 200 »naših domačij«.
O Marjanu Mallyju smo želeli izvedeti še kaj več, a sprva ni hotel pristati na intervju. Vendarle si je premislil in tako smo z njim poklepetali o marsičem. Med drugim nam je pove dal, da si z vsakega osvojenega vrha prinese kamen, ki ga nato skrbno vgradi v domačo škarpo, ki je opremljena kot veličasten spomenik planinstvu z vsemi pripadajočimi podatki. Ker sva oba dopisnika tednika Panorama, sem si v intervjuju dovolila tikanje.

* Marjan, od kod pravzaprav izhaja tvoja družina, glede na to, da si Slovenec, priimek pa očitno ni čisto slovenski?
»Poreklo moje družine? To je dolga zgodba, ki jo bom po skušal povedati čim bolj na krat ko. Moji predniki izhajajo iz 16. stoletja iz mesta Košice na Slovaškem. Bili so trubadurji in zabavljači. Ko so se pričele verske vojne, so se priključili takratni veliki buržoaziji, ki je ob koncu slavila zmago in tako so bili povišani. Dobili so statusni naziv plemeniti in svoj grb. Pred nekaj leti, ko sem raziskoval svoje korenine, sem dobil tudi ta grb, ki je sedaj pri meni doma. Moji predniki so nato potovali prek Madžarske na zahod, nato v Avstrijo; ena veja se je ustavila v Gradcu, druga pa je nadaljevala v Tržič,Trst in Karlovac, to je bilo na prelomu 18. stoletja. Moja veja prednikov izvira iz Gradca.
To so bili izobraženi ljudje. Ker pa se je kasneje moja prababica zaljubila v moškega nižjega stanu, so jo izgnali in razplemenitili. Živela je v Gabemiku kot viničarka. Moj pradedek Jožef Mally je bil zelo napreden. Imel je dva sinova, oba sta imela obrtni po klic. Eden od teh je moj dedek Ignac, ki je bil krojač. Poročil se je na Crešnjevec in z ženo sta imela deset otrok. Predzadnji sin Franc, moj oče, je bil v službi na železnici in je s prvo ženo imel šest otrok, leta 1949 pa se je ponovno poročil z Veroniko iz Zič, njima pa sem se rodil jaz. Oče je takrat imel 60, mama pa 40 let.
Preselila sta se na Zgornjo Brežnico, kjer je še danes moj dom, ki sem ga seveda popolnoma adaptiral in prenovil.«

* Torej si šolo obiskoval v Poljčanah?
»Seveda, osnovno šolo sem opravil v Poljčanah,nato pa nadaljeval šolanje na Zelezniško-prometni šoli v Mariboru. V Poljčanah sem kasneje opravljal tudi svoj poklic prometnika vse do upokojitve, čeprav moram povedati, da sem si že od nekdaj želel postati novinar. Ker pa je bila včasih revščina in ni bilo denarja za šolanje, smo morali otroci v takšen program,ki je bil brezplačen.«

* Kako in kdaj si se srečal s planinstvom, ki te je na nek način zaznamovalo kot pisca člankov, planinskega vodnika, markacista in še marsikaj?
» V 6. ali 7. razredu osnovne šole, v obdobju, ko se otrok še išče, sem se srečal s taborništvom, ki pa mi ni bilo povsem po meri. Včasih nisi mogel postati kar tako planinec. Opraviti je bilo treba šolo za planinca.
Moja prva planinska pot je bila pred 50-timi leti na Janče in tako sem dobil planinsko izkaznico. V tistih časih smo imeli še kovane planinske čevlje, s katerimi smo hodili na izlete, tudi na Triglav. Ker sem bil kar navdušen nad planinarjenjem, sem kasneje opravil tudi šolo za mladinskega planinskega vodnika pod okriljem planinske legende Dragice Onič in tako sem pričel voditi planinske izlete.«

* Kaj je pomembno pri delu planinskega vodnika?
»Vsekakor znanje in poznavanje poti, vremenskih razmer in sposobnosti planincev, ki gredo na pohod, pa seveda iznajdljivost, zanesljivost, spretnost in zaupanje, ki si ga ustvariš pri ljudeh. Danes sem zanesljiv vodnik za visokogorje in zimske razmere doma in v tujini. Vsaka tri leta opravim izpopolnjevanje, posebej za letne in zimske razmere, s tem si podaljšam licenco. Tukaj bi rad poudaril, da moje delo ni samo vodenje. Sem načelnik markacistov v Podravju,poleg tega pa so nastale nove skupine planincev, ki sem jih dobesedno okužil s planinstvom, saj planinstvo po meni navdušenje in vzdušje ter prijateljstvo med ljudmi. Lahko rečem, da je tudi način življenja.«

* Veliko ljudi, še posebej planinci in ljubitelji pohodništva, so ti hvaležni za tvoje izčrpne in slikovite članke v Panorami.
»Zavedam se tega, in hvala bogu tudi urednik Bojan Sinič. Zato vztrajamo pri tej rubriki, ki je zelo brana. Prav zaradi teh člankov prejemam številne po hvale od soudeležencev izletov, marsikoga pa sem uspel s prispevki navdušiti za planinarjenje. To je moje zadovoljstvo in pohvala, ki pride iz srca in je zame največji honorar, ki ga ne preplača noben denar. To je občutek vznesenosti, hvaležnosti, prežet s posebno energijo, ki naravnost spodbuja, da greš naprej.«

* Marjan, veliko hodiš v hribe tudi sam. Kako to?
»Ja, res je. To je zame posebno zadovoljstvo, ki ga ni mogoče opisati. Včasih se na teh poteh srečam s kakšnim planincem, si z njim izmenjam izkušnje in doživetja in to je prava duševna hrana. Imel sem srečo, da sem prehodil, pa ne sam, celotno evropsko pešpot, imenovano E6, to pomeni s severa na jug. Zdaj naskakujemo E7, z vzhoda proti zahodu.«

* Imaš glede planinstva še kakšne načrte?
»Seveda, nadaljevali bomo Martinovo pot po etapah in E7, kot sem že omenil. Imam pa še projektne načrte za Avstrijo in Italijo.«

* Dotakniva se še tvojega novinarskega dela. Pisanje ti očitno leži.
»Že od malega sem želel postati novinar. V osnovni šoli sem s svojimi spisi navduševal učiteljice,kasneje sem pisal kot mladinec za bilten, to je bilo v 70-tih letih. Pisal sem za dušo in prav pri pisanju sem se vselej počutil v svoji koži. Leta 1995 sem začel pisati in urejati železniški časopis Prometnik, istega leta pa pisati tudi planinske članke za tednik Panoramo.
Ponosen sem, da sem v teh letih uspel napisati 1000 člankov. To je uspeh. Kar zadeva novinarsko delo, sem dve leti in pol s Tonetom Petelinškom z Radia Maribor soustvarjal Radijsko delavnico znancev, dve leti in pol pa planinsko oddajo z Rajkom Zidovnikom za Štajerski val. V tej oddaji sva predstavila vsa planinska društva, vmes pa sem občasno še kaj napisal tudi za Večer. Za Panoramo hkrati pišem tudi Paberke, najbolj pa sem ponosen na več kot 200 etnografskih predstavitev v rubriki Naše domačije.«

* Bojda pa pripravljaš tudi knjigo?
»Res je. Nastaja kar več projektov, in sicer Kebeljska kronika v sodelovanju s Tonetom Gričnikom, za ponatis dvem dodatkom, ki ga urejam jaz. Nastaja knjiga Planinski spomini in knjiga o vzponih na Triglav. Ukvarjam sc tudi z etnologijo, raziskujem Pohorje in Kozjak, ne samo po planinski, ampak tudi po etnološki plati. Rad bi izdal Nase domačije v knjigi, za kar me priganja pisatelj Gričnik, in še veliko je tega in ostalega materiala ...«

Slišala sem, da imaš zelo rad knjige?
»Ja, knjige so moje bogastvo in veselje. Rad berem domače in tuje klasike in dobesedno zbiram knjige. Imam jih že več kot dva tisoč.«

Kdaj pa si v tvojem plodnem življenju imel čas za družino?
»Moram priznati, da sem imel veliko srečo, ko sem spoznal svojo ženo Olgo, s katero sva sc odlično ujela, saj je zelo težko najti pravega partnerja. Nekateri to iščejo celo življenje, pa ne najdejo. Imam dva sinova, Igorja in Uroša. Mislim, da sem bil doma kar strog. Pri nas je bila disciplina, red in doslednost. Ko sta bila sinova še majhna, je morda bilo kdaj težko, toda danes sta mi hvaležna. Starejši Igor je magister, zaposlen na ministrstvu kot sekretar za evropske zadeve, trenutno je svetovalec predsednice vlade.
Uroš pa je diplomirani ekonomist pri Raiffeisen banki. Oba sta bila odličnjaka in prejemnika štipendije za nadarjene. Morda sta v življenju uspela prav zato, ker ju z ženo nisva nikoli razvajala.«

V življenju si veliko dosegel in uspet. Zdaj uživaš v pokoju. Kaj si še želiš?
»Želim si predvsem zdravja, da bi lahko svoje zastavljene projekte tudi dokončal. Seveda si želim še veliko prehojenih planinskih poti in da bi uspel še koga navdušiti, da je tam gori, sredi planin, povsem drugačen svet, bolj čist, z več miru, miline in ljubezni.«

Zdenka DETIČEK OPIČ 
 

30.05.2013


 

MARJAN MALLY
Rojen: 24. marca 1950 v Mariboru
Poklic: prometnik v pokoju
Zasebno: poročen, žena Olga, sinova Igor in Uroš ter vnuk Mihec
Hobiji: planinstvo, novinarstvo, etnologija, branje in zbiranje knjig
Moto: »Življenje si lahko polepšamo s svojo dejavnostjo


 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti