Matjaž Čuk: 30. septembra 2012, etapa Sattapli (3210 m) - Gamghadi (2155 m)
Dan potem. Zaradi tega se ne bo podrl svet ...
Danes je nov dan. Čisto drugačen kot včeraj.
Včerajšnja nezgoda je pozabljena. Stvar bom poskusil urediti jutri dopoldne v Gamghadiju. Če ne bo šlo, se tudi ne bo podrl svet ...
Itak mi letos "ta novi" satelitski telefon ne dela najbolje. Naslednjič bom vzel spet starega, preizkušenega, prav gotovo!
Še eno lepo jutro, še en lep dan se rojeva. In veselim se današnje poti, čeprav vem, da bo dolga.
V jutranjem hladu, v enem samem zamahu, brez počitka zmoremo šeststo metrski vzpon na prelaz Chankheli La (3674 m). Reka Mugu Karnali je tako globoko spodaj, da jo lahko le slutimo, vidimo pa razpotegnjeno vas, daleč, daleč na drugi strani. To je Gamghadi. Visoko nad njo je gozdnat greben, za njim leži jezero Rara.
Hmm, ko bom prišel do jezera Rara, bo nekaj poti že za menoj. sem si rekel doma. In to bo že jutri ...
Strmo gre pot navzdol s prelaza. A le dobro uro do reke Darke Gad. Tu se povsem položi in se vije okrog številnih robov, rahlo gor in dol, v glavnem pa vodoravno do naslednjega potoka. Kratek, a strm vzpon nas pripelje na greben do prvih hiš vasice Bam.
Štiri ure hoje je za nami. Zaslužili smo si kosilo.
Popoldan začnemo z zložnim spustom, ki pa postaja vse strmejši. Pobočja so odprta, sence ni in z vsakim metrom izgubljene višine je bolj vroče. Skozi vas Luma se spustimo do visečega mostu, kjer najdemo košček sence in vodo. Kratek počitek in okusno jabolko iz vasi Bam prija vsem pred nadaljevanjem poti. Zdaj nas čaka dvestometrski vzpon na greben. Že od daleč so se videle serpentine in spraševal sem se, kako bo šlo. A danes je zame vse enostavno. Nobenega napora, kot za šalo zmorem vzpon.
Točno nasproti nam je naša današnja želja, Gamghadi. Z eno lepotno napako. Vmes je - štiristo metrov nižje - "sestra" naše prijateljice reke Karnali, Mugu Karnali Nadi.
Torej, spet navzdol po žgočem soncu in nerodnem drobnem kamenju, ki spodnaša že malce utrujene noge, da plešejo po svoje na strmi poti. Tik pred visečim mostom sta dve čajnici. Vodič sprašuje za prenočišče. Imajo, a polno je ljudi, nekaj je pošteno pijanih, sesti nimaš kam in tudi soba je mizerna.
Kaj ko bi šli v Gamghadi? Tam bomo imeli mir in nihče nas ne bo nadlegoval. Bi šlo? sprašujem vodiča in nosača.
Oba prikimata in že hitimo na drugo stran čez velik viseči most. Štiristometrski vzpon, sedaj že v senci, zmoremo v slabi uri in malo čez šest, tik pred temo, že sedimo v velikem hotelu vasi, pravzaprav kar malega mesteca, Gamghadi.
1500 metrov vzpona, 2500 spusta ... Dovolj, da sva z vodičem zaslužila pivo. Nosaču, ki ne pije alkohola kupim sok.
Lep in razgiban dan je za nami.
Hoja 8 ur. Vreme sončno cel dan. Temperatura zunaj 16,1 °C, v sobi 19,5 °C. Prenočevanje v hotelu, v mestu Gamghadi (2155 m).
Matjaž Čuk