Delo, Šport: ... Severna stena Travnika je bila eno samo snežišče

Začetek zimske alpinistične sezone ni obetal veliko, vendar sta Cajzek in Knez preplezala Travnik, Kozjek in Štrancar pa Rzenik

LJUBLJANA - Začetek zimske alpinistične sezone ni veliko obetal, zato je večina uresničitev svojih želja preložila na kasnejši datum. Le najbolj zagnani in pripravljeni se niso dali preplašiti. Poskusili so in uspeli. Posebno prva zimska ponovitev zahtevne smeri Hudeček-Juvan v S steni Travniku je dokaz, kaj zmore vrhunska naveza.

SEVERNA STENA TRAVNIKA - Smer Hudeček - Juvan. Na levi smer spusta. (Risba: Marjan Zaletel)

Ko sta prišla Lojze Cajzek in Franček Knez, prvi član celjskega AO, drugi pa AO IMPOL iz Slovenske Bistrice, pod severno steno Travnika, je bila ta precej drugačna, kot smo jo vajeni. Predel, koder vodita Aschenbrennerjeva smer in varianta, je bil eno samo strmo snežišče. Vse police so bile zapolnjene s sipkim snegom, toda od načrta nista odstopila in ko ju je dohitela noč, sta bila že 80 metrov nad koncem grape v stebru. Bivak pa ni bil niti malo prijeten in noge sta si morala opasati z vrvjo, da jima niso uhajale v globino.
Zaradi popolne zasneženosti - Knez je po povratku povedal, da je na tej turi doslej najmanjkrat prijel za skalo - sta plezala praktično le z »ledno tehniko« in bilo je prav moreče, kako sta lovila ravnotežje v tenkem sipkem snegu. Razpoke so bile večinoma zalite z ledom in klini so bili bolj simbolična opora.
Izstopila sta že ponoči, na Silvestrovo, potem ko sta zadnji raztežaj morala preplezati že v soju čelne svetilke. In ker jima je sneg, ki ga je nosil veter z vseh koncev, že v prvem bivaku povsem zmočil spalni vreči, sta se odločila za nočni sestop po Uroševi grapi. Nekajkrat sta se spustila ob vrvi in uro pred polnočjo, ko se je večina že pripravljala, da nazdravi novemu letu, sta bila pri Planinskem domu v Tamarju.

V Centralnem stebru Rzenika
Severna stena Rzenika spada med najbolj krušljive pri nas in Centralni steber, ki sta ga 2. in 3. septembra 1956 prva preplezala Marko Dular in Ljubo Juvan, je bil dolgo pojem skrajnih težav. Pa je bila vendarle že četrta zimska ponovitev. Boris Erjavec in Milan Rebula sta ga preplezala v dneh od 23. do 26. decembra 1972. Tri leta kasneje sta jima sledila Bešlin in Grošelj, tretji zimski vzpon je opravil Franček Knez sam leta 1981, lani pa sta ga sredi februarja preplezala še Kregar in Pollak.
V ponedeljek 3. t. m. sta Pavle Kozjek (AO Matica) in Bor Štrancar (Akademski AO) ob 3.30 ponoči odšla z Ljubljane in ob pol osmi vstopila v steno. V spodnjem delu sta imela dobre razmere, vsaj za ta letni čas in sta hitro napredovala. Zgoraj pa ju je močno oviral led, ki je povsem zapolnil poči in pršič. Vendar sta bila ob mraku, po devetih urah že na robu stene.

FRANCI SAVENC

V dolini Triglavskih jezer
Med skupno turo AO Vipava, ki so jo imeli med novoletnimi prazniki v dolino Triglavskih jezer in na Prehodavce, so opravili 25 tur. Med plezalnimi vzponi so tudi trije, za katere menijo, da so najbrž prvenstveni. Marko Fabčič in Davorin Kodele sta 1.1. m. preplezala grapo med Malo in Veliko Zelnarico (50/40-45°, 160 m) in nadaljevala po grebenu do Velike Tičarice. Naslednji dan sta preplezala »Beli prt« (45-65°, 140 m) v grebenu Mala Zelnarica- Kopica. Darko Hrovatin in Oton Naglost pa sta istega dne preplezala grapo levo ob S razu Velike Zelnarice (50-55°, 120 m). Sporočajo tudi, da so v četrtek pričeli z redno alpinistično šolo.

OD TOD IN TAM

Bergsteiger 1/83
MÜNCHEN - V prvi letošnji številki revije Bergsteiger-Mountaneer sta tudi dve novici o našem ženskem alpinizmu. O odpravi na Pik Komunizma (s fotografijo) in vzponih treh naših plezalk: Ines Božič, Lidije Painkiher in Sanje Vranac v Italiji ter Franciji. Ugotovitev je kar preveč laskava - Jugoslavija ima danes največ ekstremnih plezalk v Evropi! Sicer pa je Toni Hiebeler, ki že drugo leto (uspešno) ureja to revijo, že po srečanju RVHM prosil za podatke o desetih naših najuspešnejših alpinistkah za svojo kartoteko.

Enciklopedija »Gore«
TORINO - Uredništvo Geografskega instituta De Agoszini - Novara pripravlja novo izdajo velike ilustrirane enciklopedije La Montagne (Gore). Prva izdaja je izšla v desetih zvezkih (8 po abecedi z naslovom Zgodovina planinstva), kupovati pa jo je bilo mogoče tudi po zveščkih (bilo jih je 150), cena je bila 600 Lit. Izšla je tudi v francoskem jeziku, kar je v načrtu tudi za drugo. Tudi to uredništvo je zaprosilo za izčrpnejše podatke o našem ženskem alpinizmu.

Znova Hereligkofferjev Everest
MÜNCHEN - Pri založbi Langen- Müller je izšla nova izdaja knjige K. M. Herrligkofferja »Mount Everest«, ki je glede na vsebino pravzaprav kar novo delo. Odlikujejo velika preglednost in množica zanimivih podatkov ter lepih (črnobelih ter barvnih) fotografij. Obdelani so vsi pomembnejši podatki do vključno leta 1981. Ne manjkajo seveda tudi o naši odpravi in Jugoslovanski smeri po Zahodnem grebenu.

Sovjetski treking v Nepalu
MOSKVA - Dnevnik »Nedelja« je objavil obsežno reportažo o doživetjih prve sovjetske treking skupine, ki je obiskala nepalsko Himalajo. Bili so na področju Lukla - Nanče Bazar in v samostanih pod Everestom.

Naši v gorah Patagonije
Tone Golnar in Ljubo Hansel sta obiskala čilenski del tega pogorja - Prvenstvena smer Super Couloir - Trboveljčana k Fitz Royu
MARIBOR - Gore v južnoameriški Patagoniji smo doslej poznali le po tuji literaturi in redko dosegljivih poročilih naših rojakov, naturaliziranih Argentincev. Pred dnevi pa sta se vrnila domov Tone Golnar in Ljubo Hansel, ki sta obiskala čilenski del Patagonije. Iz Pariza pa sta 30. decembra odletela Matevž Lenarčič in Boris Simončič, član AO Trbovlje, ki sta si izbrala za cilj skupino Fitz Roy v argentinski Patagoniji. Konec leta naj bi v ta predel odšla še domžalska odprava.
Golnar in Hansel sta v Santiago odpotovala 12. novembra lani. Na mednarodnem taboru, ki ga je pripravila tamkajšnja planinska organizacija, sta se srečala predvsem z alpinisti iz Južne Amerike, po ena naveza je prišla še iz Švice in Italije, dva alpinista pa tudi iz Koreje in Nove Zelandije. Čez štiri dni so odšli v 120 km oddaljeno dolino Lo Valdes, na »Nemško kočo«.
Za aklimatizacijo sta Golnar in Hanzel v dveh dneh opravila vzpon na okoli 4000 (po stari karti 4300) metrov visoki Mirador de Morado. Vzpon (razen 200 m ozebnika z naklonino 40-45°) ni terjal posebnih plezalskih izkušenj. Druga tura, ki sta se jo lotila z nekaterimi alpinisti naj bi ju privedla na šesttisočak Marmoleho.
V treh dneh so se povzpeli na S greben San Jose (ok. 5700 m) in se spustili okoli 700 m nižje pod izbrano goro. Potem pa so morali zaradi pomanjkanja časa (in hrane) turo prekiniti.
27. novembra je bilo srečanje končano in s Korejcem Chil Kyov Sonom ter Novozelandcem Dawidom Waughom so se namenili v skupino Paine. Toda samo letalska vozovnica do Punta Arenas bi jih stala 300 dolarjev na osebo, naša alpinista pa sta imela v žepu le še približno 500 dolarjev.
Tako so se odločili za Cerro Castillo, ki je okoli 300 km bolj severno in se z vlakom odpeljali tisoč kilometrov daleč v Puerto Mont, potem pa še 600 km daleč v Coyhaiqe na začetku čilenske Patagonije. Tu so se po nak-ljučju srečali s predsednikom tamkajšnje andinistične organizacije, ki jih je seznanil z ministrom za šport in rekreacijo XI. regije. Ta jih je namestil v agronomski šoli, potem pa s terenskim vozilom odpeljal v Villa Cerro Castillo, kjer so prenočili v osnovni šoli. Še dan hoda s konji in bili so pod goro, ki so si jo izbrali za cilj. V njeni JV steni so v treh dneh uresničili vzpon na 2675 m visoki Cerro Castillo. Na vrhu so bili prvi, kvečjemu drugi, na vsak način pa je prvenstvena smer - Super Couloir (100°, V/ 50-80°, 600 m, 8 h).
Potem so še nekaj dni raziskoval okolico in opravili lažji pristop na Cerro Peñon. Zapustil jih je Son, ki mu denar ni delal preglavic in je odšel pod Paine, naša dva in Novozelandec pa so se namenili še na vulkan Puntiagudo. Vzpon na 2495 m visok vrh (vznožje le 600 m) pa so lahko uresničili le ob pomoči Walterja, Čilenca nemškega rodu, ki je poskrbel za transport. 20. decembra sta bila Golnar in Hansel spet v Santiagu, kjer so ju vzeli pod streho prijatelji andinisti in pet dni kasneje sta zapustila njihovo deželo.

Mini odprava AO Trbovlje
Matevž Lenarčič (24), absolvent Biotehniške fakultete in Boris Simončič (20), študent Filozofske, sta člana AO Trbovlje, odhod v Južno Ameriko pa sta pripravila precej na tiho. Tako sta 27. preteklega meseca tudi odšla v Pariz in tri dni kasneje s čartersko linijo v Buenos Aires.
Kako sta nadaljevala še ne vemo. Njun prvi cilj je bil vsekakor Rio Gallegos, kamor naj bi po eni od variant potovala skozi Bariloche, kraj koder živi največ gornikov in smučarjev slovenskega porekla. Potem pa pod slavni Fitz Roy, ki ju že dolgo mika.
Tudi ta dva finančno nista posebno brez skrbi. Finansirata se v pretežni meri sama, nekaj sta zaslužila z »višinskimi deli« lani poleti, nekaj je prispevalo matično PD, podprl ju je tudi Rualis, nekaj sta dobila v materialu, del opreme od KOTG in PD itd. V domovino naj bi se vrnila 28. februarja.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

20 vzponov v treh dneh
Zadnji dan lanskega leta sta Borut Bergant in Dušan Markič preplezala Zeleniško v S steni Begunjščice, dva dni kasneje Frelihovo in Desno grapo ter SZ greben Begunjščice, 3. t. m. pa še Zapeljivko. Iztok Tomazin (vsi AO Tržič) pa je opravil pravi mali maraton po domačih stenah: 20 vzponov v teh dneh. V novoletni noči in prvega dne letos je preplezal v S steni Storžiča Mladinsko, Cankarjevo in dvakrat Kramarjevo. Naslednji dan sedem vzponov v S steni Begunjščice, med njimi tudi 1. P Direktne (IV/II, 300 m). V ponedeljek pa še devet vzponov! V SV steni Vrtače dve prvenstveni (Levi steber: V-/III, 160 m in Piščanec: III/II, 200 m), 1. P Samotnega žleba (IV+/II-III, 160 m) in 4. P Zapeljivke (IV+/II-III, 200 m) itd., plezal pa je tudi v Zelenjaku in Palcu.

7 prvih (zimskih) vzponov
Člani Soškega AO so spet precej obogatili arhiv alpinističnih tur. V vesinah Spodnjih Bohinjskih gora, ki se spuščajo na Primorsko stran, kjer je bilo doslej (pozimi, poleti v glavnem ni zanimivo) bolj malo plezanja so opravili sedem prvih vzponov in še nekaj ponovitev. Janko Humar je zadnji dan leta preplezal Mesečevo grapo (40/30°, 300 m) v Rušnem vrhu ali Kalarskem koru, kot ga na njihovi strani imenujejo. V prvih urah Novega leta sta Humar in Žarko Trušnovec preplezala Smer novoletnega sonca (50/40° , 150 m) in Grapo (45/40°, 150 m) v vesinah Črne prsti. Humar je potem sam preplezal še Martinovo smer (70/40-60°, 250 m). Marko Kogoj in Trušnovec pa Gamsovo grapo (40-60° ,200 m) v Četrtu. Za konec tega dne sta Humar in Kogoj preplezala še Novoletno (50°, 100 m) v Konjskem vrhu in Kunigundo (45° , 100 m) v Matajurskem vrhu, kjer sta prva ponovila tudi Smer za Mirjam (poleti III, 400 m). V nedeljo sta Humar in Kogoj nadaljevala v Šoštarju (Kontni vrh v vodničku BS) s 1. (Z) P Jakcove grape (IV, 200 m), dva vzpona pa sta za konec opravila še v Kalarskem koru (Rušnem vrhu).

APD pred občnim zborom
LJUBLJANA - V četrtek (13. t. m.) ob 19.30 bo v sejni dvorani Kazine (Trg osvoboditve 1 /II) v Ljubljani redni občni zbor Akademskega planinskega društva. Dnevni red je običajen: poročila, dogovor o delu v prihodnje in volitve novega vodstva.
Ker je dejavnost APD v zadnjem času usmerjena pretežno v alpinizem in na tem področju dosegajo vidne uspehe, omenimo nekaj osnovnih podatkov. S skupno že 1274 vpisanimi turami v preteklem letu bodo verjetno spet med najaktivnejšimi v Sloveniji. Število tur na člana je 22, na aktivnega celo 27, imajo pa tudi take, ki po zagnanosti močno izstopajo.
Bojan Leskovšek je lani opravil kar 133 tur, Bor Štancar 102, Janez Marinčič jih ima vpisanih 92, Lidija Painkiher 87, prav toliko Janez Sabolek itd. Vse več imajo zadnji čas tudi skupnih tur. Tako so z mladimi opravili prečenje Velika Planina - Dedec, bili so na Vršiču, za novoletne praznike pa pri Krnskih jezerih.

F. S.

Novo leto v Paklenici
Kanjon Velike Paklenice tudi med novoletnimi prazniki ni sameval. Poleg hrvatskih alpinistov ga je obiskala tudi šesterica slovenskih. Med vzponi, za katere smo izvedeli, velja omeniti Diagonalko in Slovensko v Debelem kuku ter Klin v Aniča kuku. Te smeri sta preplezala Ines Božič (Obalni AO) in Luka Levstek (AO Železničar), zadnjo pa tudi Andreja Drobnič (AO Matica) in Igor Gruden (AO Železničar).
Celjana Zdenka Golavšek in Franc Horvat pa sta bila v Mali Paklenici. Zadnji dan v letu sta preplezala smer KK 1 v K 600 z varianto v srednjem delu. Prvenstveno »Novoletno« sta dan kasneje preplezala v Buciča umcu, poteka pa med Babino in Rent-a-carom in ima oceno IV/III, 150 m. Tretji dan pa sta novo smer zarisala še v Koto 645 in jo imenovala po pastirici, ki ju je pričakala vrh stene - Smer čobanice Mare.

Trije novi alpinisti AO TAM
Alpinisti PD TAM so 18. decembra na občnem zboru med alpiniste sprejeli tri nove člane: Silva Babiča, Andreja Napotnika in Miša Nerata, med pripravnike pa Boruta Kosa. Sicer pa so v preteklem letu opravili 439 tur vseh težavnostnih stopenj, sodelovali so pri organizaciji »Kilimandžaro ’82« in plezali tudi v Zahodnih Alpah. Za letošnje leto pa v sodelovanju z AO Kozjak pripravljajo odpravo v Kavkaz. Novi načelnik je Branko Kavnik.

Zbor primorskih alpinistov
Tradicionalni zbor primorskih alpinistov je bil lani (17. 12.) v prostorih KS Črni Kal. Uvodoma so se poklonili spominu na Tamaro in Pavla, katerih smrt v steni Mangrta je zapustila trajno sled ne le v vrstah novogoriškega AO. Sledila so poročila odsekov, iz katerih je bilo razvidno, da so bili najbolj aktivni v Idriji, Novi Gorci in Postojni, v Obalnem AO pa se je posebej izkazala ženska naveza z vrsto težkih ponovitev v Dolomitih in tudi pri nas.
Peter Podgornik je pokazal svoj film »Aconcagua 82«, Sežančani film o Osapski steni, manjkalo pa tudi ni diapozitivov o vzponih v Koloradu, Dolomitih, Aconcagui in domačem Martuljku.

1982 uspešno za AO IMPOL
Lani je AO IMPOL iz Slovenske Bistrice štel le 10 aktivnih alpinistov in 4 pripravnike, vendar so opravili 424 tur, med njimi 66 prvenstvenih in 76 zimskih, največ seveda Franček Knez. Razen odprave v Ande (Peru, Llanganuco ob 60-letnici PD, ki so jo financirali, tudi z 2477 prostovoljnimi delovnimi urami v najtežjih razmerah so bili zelo uspešni tudi v Zahodnih Alpah: solo vzpon in prvenstvena Kneza v Eigerju, Klasična v isti steni, ki sta jo ponovila Pečovnik in Romih, solo vzpon Danija Tiča v Brenvi, Bonattijev steber v Druju itd.
Alpinisti iz Slovenske Bistrice so lepo pokazali, kaj se da napraviti požrtvovalnim delom. Ko je po nesreči v Špiku leta 1952 alpinizem v njihovem kraju povsem zamrl, so se nekateri posamezniki priključili AO Kozjak. Ob 20-letnici smrti bratov Uršič pa so na pobudo Ivana Šturma spet ustanovili AO. Nato so bili vsako leto bolj prizadevni, predlani pa so opravili celo kar 709 tur.

V Osapski steni
25. decembra sta Lojze Cajzek (AO Celje) in Franček Knez (AO Impol) opravila prvo (tudi prosto) ponovitev smeri Lok v Osapski steni. Preplezala sta tudi novo varianto (V, A1) na Italijansko smer in Knez je obakrat sestopil po Medotu. Dan kasneje pa je kamniška naveza Dare Božič - Frane Kemperle preplezala Žago in Pero v isti steni.

Poljaki zagotavljajo prevoz
Poljska alpinistična zveza sporoča, da zagotavljajo ugoden prevoz tovorov v Katmandu in Islamabad. Vozila bodo odpeljala iz Varšave 10. marca, prihod v Pakistan načrtujejo za 30. marca, v Nepal pa 4. aprila. Od tod se bodo vračali 10. istega meseca, tako da bodo nazaj že v začetku maja. Vozni red za nadaljnje prevoze bodo javili pozneje. Cena za kilogram tovora je poldrugi dolar za kar bo tudi zavarovan. Carinski pregled blaga za Nepal načrtujejo v Bairawi na indijski meji in iz izkušenj predvidevajo dajatve okoli 200 dolarjev za 4-5 ton in 300 dolarjev za povratek. Po posebnem dogovoru je mogoče tudi spremstvo člana odprave. Nadaljnje informacije posreduje INDOK služba PZS.

V SZ steni V. K. Babe
Tomo Česen in Andrej Štremfelj sta 25. decembra preplezala Cankarjevo smer v S Storžiča in sestopila po Kramarjevi. 2. t. m. pa sta skupaj z Igorjem Jelovčanom ter Francijem in Petrom Markičem (vsi AO Kranj) preplezala še Spominsko smer Viktorja Krča (60-80° /III-IV. 10000 m, 3 h) v SZ steni Velike Koroške Babe. Sestopili so po grapi med Babo in Ledinskim vrhom (II-III, 700 m)

V Spodnjem Rokavu
Postojnčani Bogdan Biščak, Igor Mezgec in Igor Škamperle ter Lidija Painkiher (Akademski AO) so 2. in 3. t. m. plezali Potočnikovo v Spodnjem Rokavu (III, 700 m). Kot se je po povratku domov pokazalo, so jo v zgornjem delu kombinirali z Brojanovo. Sestopili so čez greben v Bivak II. Razmere pa so imeli slabe grapah malo snega, na skalah ob njih pa preveč.

Trije tudi prek Stene
Iz alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica so nam sporočili, da je trojna naveza Dare Alič, Stane Belak in Emil Tratnik (član AO Idrija) 2. t. m. preplezala Kratko nemško smer v Steni. Za vzpon so potrebovali 12 ur, naslednji dan pa so ga podaljšali še do vrha Triglava.
Tudi drugi ne počivajo. Pred novim letom so imeli skupno turo na Storžič, ki so se je poleg udeležencev AŠ in njih vodnikov udeležili tudi pripravniki. Prvo nedeljo v tem letu pa so bili na Plaškem kuku in Savskem Grintavcu.

D. D.

V Himalaji ni več presenečenj
Več kot trideset let so si prizadevali najboljši alpinisti na svetu, preden je francoska odprava stopila na prvi osemtisočak - Naš alpinist na treh vrhovih nad 8000 m
Kar se je nekdaj zdelo skoraj nedosegljivo, danes že ne preseneča več. Več kot trideset let so poskušali najboljši alpinisti, preden se je francoska odprava povzpela na prvi osemtisočak. Danes pa se nekateri že vprašujejo, katera bo prva država, ki bo razvila zastavice na vseh štirinajstih in celo: ali se bo Messnerju posrečilo, da se bo povzpel še na preostalih pet? Nepalec Ang Dorje je opravil že tri pristope nad višino 8000 m brez uporabe dodatnega kisika, še leto ali dve nazaj pa so na veliko govorili o vsakem takem vzponu. Razvoj je nezadržen, čeprav smeri niso vedno zmeraj videti najprimernejše.

NA TREH OSEMTISOČAKIH - Naš alpinist Jernej Zaplotnik.

Na vrhu seznama »rekorderjev« je seveda neuničljivi Reinhold Messner. Odkar se je 27. junija leta 1970 prvič povzpel na 8125 m visoki Nanga Parbat, je na svoj seznam dodal še osem osemtisočakov: Manaslu, Hidden Peak, Mount Everest, K 2 - Čogori, Šiša Pangma, Kangčendzenga, Gašerbrum II in Broad Peak. K temu pa je potrebno dodati, da je bil na Everestu dvakrat in da se je tudi na Nanga Parbat povzpel po prvem vzponu še enkrat. Natančni statistiki pri Alpin Magazinu (naslednik Alpinismusa), ki je tudi pod Messnerjevim okriljem, so izračunali, da si je samo pri vzponih na osemtisočake nabral 91507 m absolutne (nadmorske) višine. Najnovejši seznam tistih, ki so bili doslej vsaj že na treh osemtisočakih, namreč ni pripravljen po datumih, abecedi, državljanstvu ali čem podobnim, temveč po višinskih metrih. Švicar Hans von Känel je tako kar za 585 m prehitel Avstrijca Kurta Diem- bergerja, oba pa sta bila na petih osemtisočakih in oba na Mt. Everestu, vendar je imel Känel pri izbiri malo bolj srečno roko. Bil je še na Lotseju, Makaluju, Daulagiriju in Manasluju. Diemberger pa razen na najvišjem še na Makaluju, Daulagiriju, Broad Peaku in Gašerbrumu II.
Sledijo tri imena, ki jih zadnji čas pogosto omenjajo, čeprav ne zaradi ekstremnih plezalnih vzponov. Avstrijec Robert Schauer se je v razdobju sedmih let povzpel na štiri osemtisočake, na Hidden Peak, Nanga Parbat, Makalu in Mount Everest. Nemec Michl Dächer na Lotse (1977), K 2, Šiša Pangmo in Hidden Peak. Njegov rojak Sigi Hupfauer pa na Manaslu (1973), Mount Everest, Šiša Pangmo in Hidden Peak. Razlika v skupni doseženi višini je minimalna.
Preostala deseterica bi morala biti po dosedanjih kriterijih izenačena. Vsi so opravili po tri vzpone na osemtisočake. Toda seštevek njihovih višin je dal različne rezultate. Hermann Warth iz Avstrije se je v letih 1977-79 povzpel na Lotse, Makalu in Everest, Poljak Jerzy Kukuczka pa v enakem obdobju na Lotse, Everest in Makalu (solo!). S skupno 25.537 m višine jima sledi edini Nepalec, že omenjeni Ang Dorje (Everest, Anapurna, Kangčendzenga). Britanec Doug Scott je bil že na Everestu, Lotseju in Šiša Pangmi. Sledi jim edini naš zastopnik v tem klubu - Jernej Zaplotnik z Makalujem, Hidden Peakom in Everestom, vendar je na vse prišel po prvenstvenih smereh!. Američan John RoskeIly ima za seboj pristope na Daulagiri, K 2 in Makalu, Japonec Takashi Ozaki pa na Broad Peak, Everest in Manaslu. Naslednji je presenečenje zadnjih let Pakistanec Nazir Sabir. Bil je seveda le na vrhovih svoje domovine, na K 2, Gašerbrumu II in Broad Peaku. Za konec tega seznama pa sta spet Nemec - Günther Sturm (Lotse, Šiša Pangma, Hidden Peak) in Avstrijec Hans Schell (Hidden Peak, Nanga Parbat, Gašerbrum).
Ob tem seznamu se ponujajo številna razmišljanja, predvsem pa: katere karakteristike (sposobnosti) so tem alpinistom v pretežni meri omogočile to kar so dosegli? Za medicino bi bili spet najbrž nadvse zanimive njihove fiziološke sposobnosti, veliko zanimivega bi lahko ugotovil sociolog...

FRANCI SAVENC

14 najvišjih gora in njihovi prvi osvajalci
1. Mount Everest, Sagarmatha, Čomolungma - 8848 m, 29. 5. 1953: Hillary in Tensing.
2. K 2, Čogori (Ch’ogo Ri), Qogir, tudi Mt. Godwin-Austen - 8611 m, 27. 7. 1954: Compagnoni in Lacedelli.
3. Kangčendzenga (Kangchenjunga) - 8598 m, 25. 5. 1955: Band in Brown.
4. Lotse - 8511 m, 18. 5. 1956: Luchsinger in Reis.
5. Makalu - 8481 m, 18. 5. 1955: Caouzy in Terray.
6. Daulagiri I - 8167 m, 13. 5. 1960: Diemberger-Schelbert-Nawang Dorje, Forrer-Diener-Nima Dorje.
7. Manaslu - 8156 m, 9. 5. 1956: Imanishi in Gyalzen.
8. Čo Oju (Cho Oyu) - 8156 m, 19. 10. 1954: Jöchler, Tichy in Pasang Dawa Lama.
9. Nanga Parbat - 8125 m, 3. 7. 1953: Buhl.
10. Anapurna I - 8091 m, 3. 6. 1950: Herzog in Lachenal.
11. Gaserbrum I, Hidden Peak - 8068 m, 5. 7. 1958: Kauffman in Schoening.
12. Broand Peak (Palčan Kangri) - 8047 m, 9. 6. 1957: Diemberger, Buhl, Schmuck in Wintersteller.
13. Šiša Pangma, Xixabangma, Gosaintan - 8046 m, 2. 5. 1964: vsi člani kitajske odprave.
14. Gašerbrum II - 8035 m, 7. 7. 1956: Larch, Moravec in Willenpart.