Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Zajezera pod sv. Višarjami

  04.06.1903

dLib.si

 

 

 

četrtek, 4. junij 1903, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1911

Slovenec (1903): Kaj slovenska Zajezera? Kakor drugih lepih krajev slovenskih, sosebno na Koroškem, se je tudi veleromantičnih Zajezer polastil tujec; nemški rod se tukaj najbolj šopiri in jih smatra za svojo lastnino.

Senožeti in pravica do pašnikov pripadajo sicer še slovenskim posestnikom v Ovčji vasi in nekaterim Žabničanom, a kdor pozna narodno nezavednost slovenskih Kanalčanov, katero provzročuje nemški upliv bližnjih trgov, nemška šola in na vseh koncih in krajih nemškonacionalna propaganda v raznih oblikah, ta bo položaj Slovencev na tej skrajno zahodni meji smatral za nevaren. Tedaj ni samo planinskega, ampak tudi velikega narodnega pomena, če se v Zajezerih utabori velekoristno slov. plan. društvo, katero je že rešilo marsikateri lepi kos slovenske zemlje iz oblasti tujcev. Gotovo bo imel dohod slovanskih turistov v materijelnem kakor tudi v narodnem oziru za slovenske Kanalčane najboljše posledice.

Slovenska planinska koča, za katero je Zilska podružnica kupila obširno senožet za 2250 kron, in katero bo ista podružnica zidala, bo imela zelo ugodno lego v Zajezerih. Oddaljena samo pičlo urico od železniške postajice »Ovčja vas«, bo lahko pristopna za vsacega, ki ima le malo časa na razpolago, tedaj bo posebno pripravna za dnevne izletnike. Do nemškega plan. Društva koče, ki je pritisnjena daleč v ozadje Zajezer, je pa dve uri hoda, kar posebno v vročih dnevih ni prijetno. Razgled od bodoče slovenske koče je najlepši in najobširnejši v Zajezerih; pri nemški koči je marsikak vrh pokrit. Mimo slovenske koče vodi pot iz Ovčje vasi na Brašnikovo sedlo, odkoder se pride potem lahko na »Lovec« pri sv. Višarjah (2079 m), na Mrzlo vodo in Spodnji Trbiž, ali pa še črez Rabeljsko sedlo v Rabelj.

Velepomembna bo za bodočo kočo novopopravljena pot s sv. Višarij v Zajezero, ki se bo končala ravno pri slovenski koči (l½ ure hoda). Vsak turist se bo rad tu pokrepčal, užival tukaj najlepši razgled in se vrnil, ne da bi obiskal še uro hoda oddaljeno nemško kočo, kar naravnost k železnici. Kraj, kjer bo stala nova koča, je zelo pripraven tudi za letovišče. Bližina železnice, izborni planinski zrak, najboljša studenčnica, snažna okolica, senožeti, kjer se ne pase živina kakor pri nemški koči, krasota Zajezerskih dolomitov, sprehodi po cvetočih senožetih in hladnih gozdovih, najzanimivejši izleti k bližnjim snežnim poljem, tja pod veličastne stene zajezerskih gor, ali na zložne prelaze ali v zračne višave vrhov — to vse more privabiti nebroj letovičarjev in gostov, ki se bodo izborno počutili v blagodejni tišini te krasne gorske narave.
Nemška koča, katero je lani obiskalo 1124 oseb, je zelo majhna; ima samo verando in kuhinjo brez vsake sobe. Voda je napeljana in ne posebno dobra. Zilska podružnica slov. plan. društva pa ima namen zidati še bodočo spomlad večjo kočo, ki bo imela razen verande in kuhinje še gostilniško sobo in več sobic za bivanje in za prenočišča. Kadar se bo potreba kazala, se bo po načrtu še prizidalo poslopje za letovičarje. — Kako prav in v podjetnem duhu je podružnica to najlepšo senožet v Zajezerih kupila, kaže dejstvo, da se je nameraval ravno tu naseliti visok dostojanstvenik ter zidati zase vilo in hotel za tujce. Izborni mrzli in zelo obilni studenec bi bil tudi pripraven za mrzlo zdravišče ; rosnate trave je tu dovolj za take, ki hočejo svoj prvi jutranji sprehod napraviti z bosimi nogami.

Ni mogoče, da bi naštel vse izlete, ki čakajo v Zajezerih turista. Navedem le komaj 1½ ure hoda oddaljeno kotlino »Špranje«, katera je prav v osrčju Viša, Nabojza, Hudih Polic in Montaža ter je nad vse romantična in divna. Planinca vabi k sebi kršni Nabojz, dalje lepa Donja-planina na bližnji laški meji ter s planinkami bogato obsojani vrh »Sračice« (Mittagskofl 2091 m). Krasan izlet bi iz Zajezer bil na prelepo Ukovško planino in dalje po dobrih potih na imenitni razgledni vrh Ojsternika (2035 m), kjer raste blagodišeče »murke« ; odtod čez Bistriško na pol ure oddaljeno Zahomsko planino, kjer nudi izvanredno lepa »Nilonikova planinska koča« vse potrebno za želodec in grlo. Eno in pol uro hoda po novo zaznamovani poti navzdol si pa že v prijaznih Žabnicah. Železnica te zavede, kamorkoli želiš. Tako bi bil nekoliko veliki pomen Zajezerske koče slov. plan. društva označen v prvem oziru za Slovence in dalje tudi v obče za planince in letovičarje. Da se uresniči to posebno za uboge koroške Slovence pomembno in veselo podjetje, naj bi poleg navdušenosti pomagala darežljiva roka slovenskih rodoljubov vseh dežel. Kdor tu pomaga, pomaga zidati utrdbo na zahodni meji slovenstva, zida sam sebi planinsko zavetišče, kjer se bo lahko oddahnil od skrbij življenja, kjer bo krepil svoje zdravje, kjer se bo vedril v družbi rodnih bratov, kjer bo občudoval veličastno naravo in hvalil Stvarnika, ki jo je postavil sem na slovensko zemljo. Kdor podpira to rodoljubno planinsko podjetje, odpira vir dohodkov narodu in pomaga, da se uresniči geslo .

»Slovenske planine Slovencem.«

Sp.
Slovenec, 4. junij 1903
 

eXTReMe Tracker